Piper, dve leti stara mešanka s pitbulom, skrbi za mladega kozlička z imenom GP kot za svojega mladička. Oba sta v lasti Julie Free, ki dejansko meni, da Piper misli, da je GP njen mladič, kozica pa prav tako gleda na Piper kot svojo mamo. "To je več kot le prijateljstvo", njuno druženje opiše Julie.

GP se je skotil v zelo slabem zdravstvenem stanju. Ni mogel hoditi, zaradi česar so njegovi skrbniki pomislili tudi na najhujše – morda ne bo preživel.

Piper, ki je verjetno začutila slabo stanje GP-ja, je kmalu začela paziti nanj, ga lizati in v celoti prevzela skrb za novorojenega kozlička. Kot pravi Julie ga dejansko ni več izpustila izpred oči. Piper ga je s smrčkom spodbujala, da bi kozliček vstal in kmalu ji je celo uspelo. GP je z njeno pomočjo na veliko veselje skrbnikov, naredil prve korake.

"Od takrat naprej jo GP spremlja na vsakem koraku. Če se Piper preveč oddalji, GP postane, ne boste verjeli, »zelo jezen«. GP, ki si je kasneje poškodoval nogo, še vedno nekoliko šepa, zato težko sledi hitri Piper", razloži Julie Free, ki dodaja, da to vseeno ni ustavilo GP-ja, da ne bi po treh tacah tekel za hitro Piper.

Ko je Piper začela hoditi v pasjo šolo, jo je seveda spremljal tudi GP. In, če mislite, da je kozliček le stal in opazoval, se motite. Vse, kar je naredila Piper, je želel GP narediti tudi sam. Na presenečenje inštruktorjev v pasji šoli, mu je nekaj stvari celo uspelo.

"Mogoče pa bo GP postal najbolj šolan kozliček", se pošali Julie, ki je poleg GP-ja neizmerno ponosna tudi na svojo mešanko pitbulko. "Piper ne ustreza pitbulom o kakršnih ljudje govorijo, kaj ne?"