Največja težava je bil Vesnin strah

Kot rečeno je bila ena izmed Ritin težav strah pred škarjicami za striženje krempljev. Nekoč se je namreč zgodilo, da je Vesna malce preveč zarezala in je psička začela krvaveti. Od takrat naprej ne samo da ne pusti s škarjicami blizu, tudi česati je več ne morejo na tistem predelu, kadar se recimo njena že tako dolga dlaka sprime, zato tovrstne tretmaje opravijo pri veterinarju. A kot je pojasnil Jure, ni težava v Riti, pač pa v Vesni: "Psičko je prvič morda res bolelo, ampak večji problem je v tem, da se je Vesna ustrašila. Pasji strah je namreč največkrat povezan z našim strahom in če je torej lastnika strah recimo poka petarde, obstaja velika verjetnost, da se bo ob takšnem zvoku ustrašil tudi pes." Strah je pri živalih resda povezan tudi s slabimi izkušnjami in zato je bila tudi Vesna prepričana, da Rita beži pred škarjicami, ker je pač prvič krvavela in jo je bolelo, a Jure pravi, da je vse odvisno od lastnika. "Psi imajo veliko slabih izkušenj, a če si jih vtisnejo v spomin ali ne, je odvisno od nas. In če se Vesna ob prvem ponesrečenem poskusu ne bi tako ustrašila in stvar napihnila, bi bila Rita sicer naslednjič malce previdna, to pa bilo tudi vse."

Reševanja težave se je lotila postopoma

In tako se je Vesna, čeprav še vedno malce v dvomih in prestrašena, reševanja težave lotila postopoma po Juretovih navodilih. Ta je pojasnil, da je bil na začetku potreben dolg pogovor, da ji je dopovedal, da je strah v tem primeru popolnoma odveč. Človeku namreč ne moreš samo reči, naj se nečesa ne boji in se potem res ne bo, za razumevanje razlogov in premagovanje strahu je namreč potreben čas. Ko je sama dojela, da ima Jure prav, se je pomirila in se počasi lotila treninga. Psički je skušala z obratnim pogojevanjem dopovedati, da so škarjice nekaj pozitivnega, pri čemer je uporabila brikete, nato jo je pripravila do tega, da je dvignila tačko in dojela, da se ji v tem primeru ne bo nič hudega pripetilo in tako je počasi dosegla, da je bil celoten obred striženja krempljev za Rito pozitivna izkušnja.

Začeti je treba zgodaj

Sicer pa je tako na striženje krempljev, kopanje, krtačenje in ostale tretmaje psa potrebno navajati že kot mladička, da ne bi prišlo do podobnih težav kot pri Riti, pove Jure. "Vsakemu mladičku je potrebno odpreti gobček ter pregledati usta in zobe, mu postriči kremplje, treba ga je naučiti, da se ga lahko dotikaš tudi na področju spolovil, ga krtačiti …" In vse to zato, da se pes navadi, sprejme ’obred’ kot nekaj popolnoma normalnega in da lastnik kasneje ne bo imel nobenih težav. Res pa je, da je pogostost kopanja, krtačenja in striženja krempljev odvisna od pasme. "Nekateri psi, kot so recimo ptičarji, imajo zelo močne kremplje in striženje potrebujejo pogosteje, medtem ko nekaterim to sploh ni potrebno. Tako da je težko določiti, kako pogost naj bo takšen obred. Najbolje je, da sami presodimo, kdaj je potrebno prijeti škarjice v roke, recimo takrat, ko vidimo, da pes bolj hodi po krempljih, ker so ti predolgi in se ukrivijo, kot pa po blazinicah. Če kremplja več let ne postrižemo, se lahko ta zlomi ali pa se zlomi celo prst in pride do infekcije, kar privede do veliko večjih težav." Tudi pri kopanju je podobno. Dolgodlake pse, predvsem tiste, ki jih imamo v stanovanju, kopamo in krtačimo pogosteje od kratkodlakih. In glede na to, da imajo nekateri psi veliko fobijo pred vodo in je kopanje oziroma tuširanje zanje pravi pekel, Jure svetuje, da k težavi pristopimo tako kot je to storila Vesna pri striženju krempljev – počasi in z obratnim pogojevanjem. S pravim pristopom bo še tako prestrašen kosmatinec prej ali slej dojel, da so lepotni obredi nekaj pozitivnega in bo komaj čakal naslednjič. A kot pri vsaki stvari, je tudi tu najpomembnejša vztrajnost. Lastniki namreč velikokrat pričakujejo rezultate čez noč in ker jih seveda ni, so neučakani in začnejo delati napake, kar zadevo samo še poslabša in na koncu obupajo.