Domače izdelave oziroma prenove mize za kuhinjo sem se lotila, ker sem ugotovila, da imam, kar zadeva jedilno mizo , precej specifične zahteve.

Glede na to, da ponavadi jeva samo dva, ta ne sme biti prevelika, ker potem ne bo prostora v kuhinji, po drugi strani pa mora biti dovolj velika, da za njo udobno jedo vsaj štirje ljudje.

Biti mora dovolj robustna, da hkrati služi tudi kot delovna površina za pripravo hrane, občasno pa bo v uporabi tudi kot delovna miza za delo z računalnikom in šivalnim strojem.

In predvsem, mora biti „nekaj posebnega“ in se lepo ujemati s črno-belo „retro“ kuhinjo iz konca šestdesetih.

Po navdih in materiale sem se tudi tokrat najprej zapodila v očetovo garažo in drvarnico, kjer se med najrazličnejšo navlako vedno znova najde tudi kaj uporabnega.

Tam sem našla:

- kovinske noge in ogrodje (od starih šolskih miz); oboje sivo, malce zarjavelo, sicer pa uporabno
- robustno leseno delovno ploščo (baje delovni pult iz neke tehniške delavnice); precej zdelan in prekrit z več plastmi oljne barve. No, meni se je zdel šarmanten in obetaven.

Za obnovo in obdelavo sestavnih delov za mizo sem v trgovini z gradbenim materialom kupila še:

- različno grobe brusne papirje (granulacije med 80 in 240)
- črno mat barvo za kovino in ustrezno razredčilo
- penast valjček za barvanje
- olje za zaščito lesenih površin, primerno za uporabo v kuhinji
- šest lesnih vijakov

Poleg naštetega sem za obnovo mizice potrebovala še tračno brusilko, žago in več bombažnih krp za čiščenje.

Potek dela

- najprej sem vse sestavne dele očistila s krpo, namočeno v   toplo milnico;
- sledilo je brušenje lesene lepljene plošče z vseh strani – najprej z zelo grobim brusnim papirjem, da so izginile plasti barve, za tem pa še z bolj finimi papirji, da je površina na koncu postala gladka. Različne udrtine in praske sem nalašč pustila, saj mi je rustikalen, obrabljen videz všeč;
- ob robovih plošče so bile izvrtane luknje, zato sem ploščo na obeh straneh odrezala za cca 10 cm, robove pa zaoblila s pilo in obrusila z brusnim papirjem;
- tudi kovinske noge in ogrodje so potrebovali brušenje; s finim brusnim papirjem sem odstranila rjo in načela vrhnjo plast barve ravno toliko, da se bo nova barva dobro prijela;

- vse kovinske dele sem nato obrisala s krpo, namočeno v razredčilo, in prekrila z dvemi premazi črne mat barve;
- ploščo za mizo sem na koncu še enkrat fino pobrusila, pazljivo obrisala ves prah in in jo naoljila z dvema premazoma olja za les, primernega za uporabo v kuhinji.

Po dobrem dnevu sušenja je prišla na vrsto montaža: najprej smo kovinski okvir privijačili na leseno ploščo, nato pa nanj privili še noge – k sreči so bili okvir in noge nekoč del iste mize in so že lepo „pasali“ skupaj, z montažo nove plošče pa tudi ni bilo težav.

Stroški

Vse skupaj je cena materialov za mizo nanesla okoli 15 EUR, pri tem pa mi je ostalo več kot tri četrtine barve in razredčila.