Picasso je keramiko ustvarjal na spontan in igriv način. Za razliko od grafičnega opusa, kjer je ostajal v »črno-belem« svetu, je s keramiko odkrival široke palete barv.

V Picassovem svetu so vaze, vrči, krožniki, keramične ploščice in drugi predmeti, ki jih je oblikoval ter poslikal, dobili dimenzijo platna. Keramike na pričujoči razstavi zato lahko gledamo kot proizvod obojega, kot skulpture ali slike.

Picassov slog je bil ekspresiven in nekonvencionalno samosvoj, takšen, kot je bil umetnik sam. Njegova dela so prežeta s simboličnimi motivi ter pomembnimi osebami iz umetnikovega življenja.

Njegova inovativnost se kaže predvsem v tem, da je isti motiv pogosto ustvarjal v različnih tehnikah, od risbe do slike, iz keramične vaze v kip in nazaj.

Ko je Picasso leta 1946 zapustil Pariz in se dokončno naselil na Azurni obali, se je v majhni vasici Vallauris, ki leži le nekaj kilometrov severno od Cannesa, prvič podrobneje spoznal s keramiko.

Preko prijateljstva z zakoncema Ramié, ki sta v Vallaurisu posedovala večjo manufakturo lončarske obrti pod imenom Madoura, je prvič prišel v stik z novim izraznim sredstvom, s katerim je ustvarjal vse do svoje smrti.

Sodelovanje z zakoncema Ramié in njunimi izkušenimi lončarji je Picassu odprlo novi svet ...