Če želimo, da bo naš vrt res zdrav, moramo bivanje na njem omogočiti čim večjemu številu živali", pravi naravovarstvenik Ivan Esenko.

In tako okolica doma njegove družine, čeprav le streljaj oddaljena od mestnega vrveža in končne postaje mestnega avtobusa, kar brenči od raznovrstnega življenja .

Ob vstopu v zeleno dolino človeka objameta mir in harmonija, pa tudi neverjeten občutek „živosti“. Sončni žarki se lomijo na kapljicah rose na listih, na cvetovih se pasejo čebele in metulji, z visokih krošenj pa doni čivkanje, petje in ščebetanje desetine ptičjih vrst.

Brez uporabe kemičnih sredstev ali strupov tako družina Esenko uživa na vrtu brez komarjev, se sladka z obilnim pridelkom domačih jablan ter uživa v polnem okusu popolnoma naravno pridelane domače zelenjave.

Da bi se živali v njihovem vrtu počutile čim bolje, je Ivan Esenko poskrbel tako, da je prav vsaki namenil svoj prostorček. Vrabci in sinice, netopirji, krastače in čebele samotarke, pa tudi ježi in pikapolonice, za vse je Ivan izdelal, postavil ali pripravil hišice, gnezdilnice ali „brloge“, v katerih se počutijo varne.

Med najbolj hvaležnimi „sostanovalci“ družine Esenko so lesne sove, ki v starem sodu na mogočni bukvi nasproti hiše gnezdijo že petindvajset let.

Esenkov vrt pa ni le prostor za uživanje, igro, druženje in sprostitev; opazovanje narave je povezano tudi z njegovim delom. Navdih, pa tudi glavne „junake“ svojih številnih knjig o sobivanju z naravo, namreč najde in v fotografski objektiv ujame kar pred domačim pragom.