Zakaj nastaja vlaga?

1. Zaradi uporabe prostora in aktivnosti v njem (dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila, sobne rastline, izhlapevanje iz akvarija itd;) ter nezadostnega prezračevanja,

2. Zaradi gradbeno fizikalnih nepravilnosti (toplotni mostovi), poškodb in konstrukcijskih napak posameznih sklopov zgradbe (poškodovane instalacije, poškodovana fasada, zamakanje strehe),

3. Zato ker se vlaga v materialih pri novogradnji ni izsušila do normalne meje, ker smo se vselili prehitro v stavbo oziroma se stavba ni zadostno ogrevala in prezračevala.

Vzrok nastanka plesni je tudi menjava oken pri starejših stavbah

Kot navaja Žnidaršič, ki na našem portalu svetuje tudi našim bralcem in bralkam, zaradi dobrega tesnjenja ni več „avtomatskega” prezračevanja kot pri starih oknih. (Pre)dobro tesnjenje je torej pravi razlog, ne pa okvirji oken (PVC, leseni, kovinski, kombinirani). Še manj pa prepričanje, da lesena okna „dihajo”. To je zgolj občutek, saj les ne sme „dihati”.

Za ustvarjanje ugodnih bivalnih razmer je treba prostore v zimskem času ogrevati ter redno prezračevati. Priporočamo vsaj 3-krat dnevno za 2 – 4 minute vse prostore v etaži ali stanovanju na prepih. To pomeni, da se odprejo vsa okna ter vsa notranja in zunanja vrata. S prepihom dosežemo hitro menjavo zraka, tudi iz mrtvih kotov, kjer je običajno najbolj navlažen. S takšnim prezračevanjem preprečimo, da bi relativna vlažnost notranjega zraka presegla kritično mejo. S tem v veliki meri odstranimo nevarnost kondenzacije vodne pare in nastanka plesni. Ugodno stanje zraka dosežemo tudi z rekuperacijo toplote „odhajajočega“ zraka, ki ogreje sveži „prihajajoči“ zrak. Sistem je nujen za pasivno hišo, vse bolj se uveljavlja tudi v „navadnih“ stavbah. V primeru, da je v zraku preveč vlage in da je prezračevanje na prepih neuspešno, nam ostane mehansko znižanje vlažnosti. Temu je namenjen razvlaževalec zraka, ki s kondenzacijo zbira zračno vlago v posodo.

Razlog za prezračevanje pa ni v splošnem prepričanju, da prezračujemo »zaradi porabljenega kisika«. Pri običajnih aktivnostih v stanovanju odrasel človek porabi le 15 do 50 litrov kisika (O2) na uro. V prostoru z 20 m2 ga imamo na voljo 50 m3 (50.000 litrov), kar teoretično zadošča za 1.000 ljudi. Kar sproža upravičeno željo po svežem zraku, so vonjave in vlaga zaradi izhlapevanja iz teles in z dihanjem ustvarjeni ogljikov dioksid (CO2). Plin ne povzroča zastrupitev, so pa previsoke koncentracije CO2 v bivalnih prostorih povezane z znaki utrujenosti, zaspanosti, zmanjšanjem zbranosti in zaznavanjem »zatohlega, zadušljivega, porabljenega zraka«.

Plesen vpliva na kakovost življenja

Vlaga v bivalnih prostorih in pojav plesni negativno vplivata na zdravje uporabnikov. Kakovost življenja in bivalno ugodje se zaradi tega občutno poslabšata. Pojav prekomerne vlage v prostorih in razvoj plesni na notranjih obodnih površinah vplivata tudi na trajnost gradbenih elementov in notranje opreme. Prav tako se večajo obratovalni in vzdrževalni stroški zgradbe. Zaradi teh razlogov pa posledično pada tržna vrednost zgradbe.

Če se tudi v vašem stanovanju nabira vlaga in dela plesen, lahko s klikom TUKAJ najdete odgovor na vaše težave.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na