Botanični vrt v Padovi (Orto Botanico di Padova) je bil ustanovljen leta 1545 in velja za najstarejši univerzitetni botanični vrt na svetu, ki neprekinjeno deluje vse do danes. Poleg izjemne zgodovinske vrednosti je tudi pomembno središče botaničnih raziskav, izobraževanj in ohranjanja biodiverzitete. Če vas bo pot zanesla v Italijo, vam toplo priporočamo obisk mesteca Padove v Padski nižini, kjer si lahko poleg številnih drugih znamenitosti ogledate tudi ta čudoviti botanični vrt, kjer boste našli res veliko zanimivih rastlin.

Zgodovina vrta

Botanični vrt v Padovi je bil ustanovljen leta 1545 na pobudo Univerze v Padovi, ene najstarejših univerz v Evropi. Njegov prvotni namen je bilo gojenje zdravilnih rastlin, znanih kot 'semplici', ki so jih uporabljali v medicinski in farmacevtski znanosti. Zato ne čudi, da so vrt vsa ta stoletja obiskovali največji strokovnjaki s področja botanike, medicine in farmacije. Prav zaradi svojega pomena in inovativnosti je bil vrt leta 1997 vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine.

Posebnosti vrta

Eno od posebnosti vrta predstavljata njegova arhitektura in oblikovanje. Vrt je bil zasnovan v obliki kroga, ki simbolizira popolnost in naravni red. Krožnemu prostoru je dodan zunanji obod, kjer se razprostirajo dodatne rastlinske zbirke. Vrt obdajajo starodavne kamnite stene, ki so bile postavljene predvsem zato, da so ga zaščitile pred tatovi dragocenih rastlin.

Druga posebnost so zgodovinske rastline. Eden izmed najbolj znanih primerkov v vrtu je evropska palma (Chamaerops humilis), posajena leta 1585. Znana je tudi kot Goethejeva palma, saj je navdihnila slavnega pesnika Johanna Wolfganga von Goethea pri pisanju eseja o evoluciji rastlin. Palma je ena najstarejših dokumentiranih rastlin v botaničnem vrtu in simbolizira dolgo zgodovino vrta. Postavljena je v poseben steklenjak, kjer je v vseh teh stoletjih iz palme velikosti grma zrastla neverjetnih 12 metrov v višino.

Nekoliko mlajša je leta 1680 posajena vzhodna platana (Platans orientalis), katere del je že povsem izvotljen, a je še živa in še vedno cveti, iz korenin pa ji poganja novo močno deblo. Da je to mogočno drevo votlo, naj bi bil kriv udar strele, a zanesljivega dokaza o tem ni.

V parki imajo prav tako čudovit primerek ene najstarejših drevesnih vrst na svetu, ki sega vse do obdobja dinozavrov. Gre za ginko (Ginkgo biloba), ki so ga v vrtu posadili v 18. stoletju in še danes navdušuje obiskovalce s svojo edinstveno obliko. Ta ginko spada med najstarejše ginke v Evropi.

Prav tako si lahko ogledate veličastno magnolijo (Magnolia) iz leta 1786, ki velja za najstarejši primerek v Evropi. Na ogled pa je tudi himalajska cedra (Cedrus deodara), prvi primerek, ki so ga iz Azije pripeljali v Evropo, in sicer leta 1828.

Vse do leta 1984 je bila najstarejša rastlina v vrtu navadna konopljika, ki je bila posajena leta 1550, a je žal pred 40 leti odmrla.

Danes vrt hrani več kot 6.000 vrst rastlin, vključno z redkimi in ogroženimi vrstami. Poseben poudarek je na zdravilnih rastlinah, eksotičnih vrstah in rastlinah iz mediteranskega podnebja.

Vrt je že od ustanovitve namenjen raziskovanju in izobraževanju. Danes služi kot pomemben prostor za študente botanike, medicine in farmacije. Ponuja tudi programe za obiskovalce, vključno z vodniki, delavnicami in razstavami.

Pomen za znanost in kulturo

Botanični vrt v Padovi ni le zbirka rastlin, temveč tudi simbol znanstvene radovednosti in napredka. Bil je prvi vrt, ki je rastline razvrstil glede na znanstvena merila, kar je bilo revolucionarno za tisti čas. Služil je kot navdih za ustanovitev drugih botaničnih vrtov po svetu, vključno z znamenitim vrtom v Kew Gardens v Londonu.

Poleg tega ima vrt globok kulturni pomen. Obiskovali so ga številni pomembni znanstveniki, kot sta Galileo Galilei in Carl Linnaeus. Njegova vloga v razvoju znanstvene metode in razširjanju znanja je neprecenljiva.

Danes je botanični vrt v Padovi priljubljena turistična destinacija in hkrati delujoč raziskovalni center. Obiskovalci lahko uživajo v zgodovinskih delih vrta, kjer so ohranjene starodavne zbirke in arhitektura, v sodobnem steklenjaku, imenovanem Biodiversity Garden, ki prikazuje raznolikost rastlin z vseh celin. Prav tako je za raziskovanje na voljo veliko učnih poti, kjer lahko obiskovalci spoznajo zgodovino vrta in njegovo vlogo v sodobnem svetu.

Vrt ima tudi svoj botanični muzej. Odprli so ga leta 2923, v njem pa je na ogled skoraj pol tisočletja raziskav rastlin in njihovih lastnosti, zlasti zdravilnih. Muzej med drugim hrani 16.000 epruvet s semeni ter herbarije z 800.000 primerki izsušenih rastlin, tudi alg in gliv. Zelo so ponosni na herbarij, ki ga je sredi 17. stoletja sestavil vodja vrtnarjev Botaničnega vrta Giovanni Macchion.