Za preprečevanje stikov med ljudmi in širjenja novega koronavirusa je vlada z včerajšnjim dnem uvedla spremembe v delovnem času prodajaln, da bi s tem zmanjšali koncentracijo kupcev v prodajalnah. Tako bodo od danes prodajalne z živili lahko odprte vsak dan vsaj od 8. ure in najmanj do 20. ure. Ob nedeljah in dela prostih dnevih so zaprte vse prodajalne, razen bencinskih servisov in lekarn, ki lahko obratujejo. Kako se z novonastalo situacijo soočamo pri nas in po svetu?

Spremenjen delovni čas trgovin in ure za starostnike

Že nekaj dni nazaj je po družabnih omrežjih zaokrožila vest, da so prodajalne v tujini uvedle tako imenovano trgovsko uro za starostnike. V delovnem času obstaja ura ali dve, določen interval, v katerem lahko kupujejo predvsem starejši. Prodajalne so se za to odločile po tem, ko so ljudje mrzlično nakupovali (tudi tisto, česar niso potrebovali) in je za nekaj časa zmanjkalo živil.

Vse po vrsti so poudarjale, da imajo hrane v skladiščih dovolj, da je ne more zmanjkati, a ljudje se na to niso ozirali. Najbolj ranljiva skupina ljudi je tako ostala brez osnovnih potrebščin. To je problematično z več vidikov. Prvič so starostniki najbolj ogrožena skupina predvsem zaradi zdravja – slabšega imunskega sistema in ostalih stvari. Nadaljnjo starostniki niso le najbolj ogrožena zdravstvena skupina ljudi, temveč je tukaj tudi socialna nota. Veliko starostnikov (tudi in predvsem pri nas) ima mizerne pokojnine, posledično pa si ne morejo, tako kot nekateri drugi, privoščiti nakupa v eni rundi. O tem smo pisali že tukaj:

Pri nas ni nič drugače. Humanitarno društvo Humanitarček je v zadnjih dneh že večkrat opozorilo na to problematiko:

Tudi pri nas se je oblast iz zgoraj omenjenih razlogov odločila, da uvedejo interval, v katerem bodo imele dostop in prednost do trgovine najbolj ranljive skupine ljudi. V Sloveniji bo to med 8. in 10. uro, velja pa za vse živilske trgovine, ki v tem času obratujejo. Med najbolj ranljive skupine spadajo starostniki (upokojenci), invalidi in nosečnice. 

Mrzlično nakupovanje, ki je potrata denarja, časa in moralnih vrednot

Če kdaj, se je v teh časih izkazalo, da ljudje nimamo meje. Priporočila stroke so jasna, po nakupih naj bi se odpravljali le po najnujnejše, a kaj to je, ima očitno vsak od nas lastno percepcijo. Fotografije, ki so sicer pretežno predvsem iz Amerike kažejo, kako ljudje mrzlično nakupujejo predvsem živila kot je mleko in podobno, kar se bo v zelo kratkem času pokvarilo, v primeru dejansko dolgotrajne karantene ali morebitne apokalipse trgovin, pa bi bila ta živila v vsakem primeru neuporabna.

Na našem Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so jasno povedali, da imajo nadzor nad vso situacijo in da hrane ne more zmanjkati. Več o tem si lahko preberete tukaj:

Katerih živil ljudje kljub trenutni situaciji še vseeno ne kupujejo?

Bolj za šalo kot zares, so se na družbenih omrežjih pojavile tudi šale, da kljub krizi v kateri se je znašel svet, določene hrane še vedno nihče noče. Takšni komentarji so se nanašali tudi in predvsem na pico, ki vsebuje cvetačo ali brokoli:

Pomen lokalno predelane hrane, predvsem pa samooskrbe

Počasi se bomo ljudje začeli zavedati pomena lokalno predelane hrane, predvsem pa dejstva, da tuje ni vedno boljše. Kmetje v naši državi nosijo izjemen pomen, tako za sadje, zelenjavo kot za domače meso, ki mu bo, verjemite ali ne, povpraševanje zraslo. Ne glede na to, kaj jemo, kakšno vrsto prehrane uživamo, stroka denimo že dlje časa opozarja na problematiko mesne industrije – ne zgolj iz moralnega vidika, temveč predvsem iz vidika za okolje, problematični pa niso le mesni produkti, temveč tudi ostala živila! Se bomo začeli počasi zavedati, da je resnično pomembno, da vemo od kje meso, sadje, zelenjava in ostala živila, prihajajo? Kako in s čim so vzgajana, predvsem pa,da so 'zrasla' od rok ljubečega slovenskega kmeta? Več o pomenu samooskrbe in lokalno pridelane hrane si lahko preberete tukaj. 

Smo že dojeli bistvo? 

Hrano, ki jo bomo v teh dneh na veliko kupovali in skladiščili, verjetno ne bomo vso porabili. Kupujmo preudarno predvsem pa pomislimo, kaj je tisto, kar bomo resnično potrebovali, porabili in tudi užili. Nobenega smisla ni v tem, da v svojih omarah in hladilnikih skladiščimo živila v strahu in paniki, na koncu pa bo skoraj vsa zaloga romala v koš, zaradi roka uporabnosti, predvsem pa zaradi naše malomarnosti. A ne gre se zgolj za hrano. Gre se za naš občutek odgovornosti, ki ga imamo drug do drugega. Pustimo dodatne testenine nekomu, ki bo morda jutri odšel v trgovino, ker bo ravno dobil pokojnino na svoj račun. Vprašajmo starostnika v našem bloku, če morda potrebuje kaj iz trgovine. Obnašajmo se kot človek človeku. Situacija s koronavirusom je resna in naše zdravje moramo paziti. Toda imamo pa tudi odlično priložnost, da v teh kriznih časih pokažemo, da še znamo biti solidarni in pripadni. 

PREBERI ŠE: