Ponoči je zagorelo v dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani. Evakuirali so 363 ljudi, 11 dijakov je bilo ranjenih. Eden je močno opečen in v kritičnem stanju, dva pa sta se poškodovala, ko sta skočila z okna prvega nadstropja. Drugi so bili večinoma včeraj že odpuščeni v domačo oskrbo.

Požar, ki se je zgodil v dijaškem domu na Poljanski cesti 26, včeraj okoli 4. ure zjutraj, je sprožil vprašanje požarne varnosti v dijaških in študentskih domovih.

Bi požarne stopnice in požarni alarmi lahko preprečili širjenje ognja?

Kot navaja STA, je ravnatelj dijaškega doma Ivana Cankarja, Šemso Mujanović v izjavi za medije izrazil skrb za poškodovane dijake in upanje, da bodo okrevali. Je pa potrdil, da objekt nima požarnih javljalnikov, ker, kot je pojasnil, ti zakonsko niso obvezni. Prav tako nima požarnih stopnic, ima pa objekt dva vhoda in dve stopnišči.

Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz)  sicer določa , da morajo imeti vse – razen eno- in dvostanovanjske stavbe – izdelan požarni red: " (4) V objektih iz prejšnjega odstavka morajo biti za primer požara pripravljeni oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom, ki jih je treba vzdrževati v skladu s tehničnimi predpisi in navodili proizvajalca. Evakuacijske poti in prehodi, dostopi, dovozi ter delovne površine za intervencijska vozila morajo biti proste in prehodne ter označene v skladu s predpisi. Oprema, naprave ali druga sredstva ob evakuacijskih poteh morajo biti nameščena tako, da ne morejo zapreti evakuacijskih poti. Evakuacijsko pot, pomembno za požarno varnost, se lahko spremeni le, če se izdela strokovna presoja, s katero se dokaže, da se zaradi spremembe evakuacijske poti požarna varnost objekta ne bo zmanjšala. Dostop do opreme, naprav in sredstev za varstvo pred požarom mora biti prost."

Kot pojasnjujejo na Ministrstvo za obrambo, izjava ravnatelja, da po predpisih dijaški domovi niti ne potrebujejo javljalnikov požara, ne drži v celoti: "Kakšen nivo požarne varnosti stavbe je določen, se opredeli v fazi projektiranja in pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja. Pri tem morajo projektanti upoštevati takratno veljavno zakonodajo. V Sloveniji se je vse do sedaj ta nivo z leti spreminjal in zagotovo so bile zahteve glede nivoja požarne varnosti v 80. letih prejšnjega stoletja, in še prej, drugačne (nižje) kot so sedaj. Od leta 2005 imamo v Sloveniji nivo požarne varnosti, ki se ga mora upoštevati pri novogradnji, predpisan v Tehnični smernici za požarno varnost. Le ta se je do sedaj že tudi spremenila in prilagodila novim razmeram, nazadnje leta 2019. Ta tehnična smernica je izdana na podlagi Gradbene zakonodaje, ki je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor. Od leta 2006 na podlagi Zakona o varstvu pred požarom velja, da se nivoja požarne varnosti pri rekonstrukciji ali vzdrževanju objekta ne sme zmanjšati. Gradbeni zakon izdan 2017 pa je za vse bistvene zahteve, torej tudi za varnost pred požarom, predpisal, da je potrebno ob rekonstrukciji ali vzdrževanju objekta upoštevati predpise, ki veljajo v času teh del. Pri tem so predvidene tudi določene izjema glede odstopanj od te določbe."

"Na podlagi trenutno veljavne zakonodaje gradnja tovrstnih objektov (dijaških domov) brez vgradnje avtomatskih naprav za javljanje požara in brez vgradnje avtomatskega sistema za gašenje požara ni dovoljena. Predpisi določajo od katere kvadrature naprej je treba vgraditi naprave za javljanje in kdaj je treba dodati še naprave za avtomatsko gašenje. V tehnični smernici so predpisane tudi zahteve glede evakuacijskih poti med katere sodijo tudi stopnišča."

Obvezen požarni red

Dijaški domovi v Ljubljani imajo sicer opredeljen skupni požarni red, v katerem so navedene posamezne pristojnosti odgovornih, vendar te ne navajajo konkretnih ukrepov in dolžnosti, ki bi morda lahko preprečile širjenje požara, zaradi katerega so nekateri dijaki bili primorani celo bežati skozi okna. Požarni red omenja evakuacijske poti, ki morajo biti proste, nikjer pa ni omenjenih požarnih stopnic ali alarmov, detektorjev dima ali podobnega. 

Kakšno je stanje v drugih dijaških domovih?

V dijaškem domu Bežigrad imajo urejen alarm ter načrt v primeru požara, pojasnjuje ravnateljica Mag. Nataša Erjavec: "Mi imamo alarm. Pred dobrim mesecem dni smo uspešno izpeljali evakuacijsko vajo. Seveda je zelo pomembno, da imamo zavodi urejen alarm in evakuaciski načrt."

Aleš Brod, vodja Dijaškega doma Celje, nam je zaupal, kako je glede požarne varnosti urejeno pri njih: "V Dijaškem domu Celje smo začeli lani večjo prenovo, v okviru katere smo namestili protipožarne lopute in protipožarna revizijska vrata v prezračevalnih kanalih v vseh sanitarijah v objektu. V okviru statične in energetske sanacije objekta, ki je v teku, se na novo urejajo požarni sektorji, optimizirajo se evakuacijske poti, vgrajuje se AJP-sistem za aktivno javljanje požara s protipožarno centralo, poleg tega se pri rekonstrukciji dosledno upošteva zahteve glede požarne odpornosti sten, konstrukcij, strešne kritine, stavbnega pohištva, ipd."

"V našem dijaškem domu je požarna varnost urejena v skladu s predpisi in skrbno nadzorovana. Imamo ročne javljalnike požara v celotnem objektu ter delno nameščene avtomatske javljalnike požara, ki so vezani na sodobno požarno centralo. Objekt je opremljen s požarnimi stopnicami, avtomatskim odpiranjem požarnih vrat ter redno vzdrževanimi sredstvi požarne varnosti. Prav tako redno izvajamo požarne vaje in imamo oblikovano ekipo zaposlenih, usposobljenih za gašenje začetnih požarov. Nedavno smo posodobili požarni red in evakuacijske načrte ter redno organiziramo izobraževanja iz varstva pri delu, da zagotovimo čim večjo varnost dijakov in zaposlenih, " pa pove  Uroš Murko, ravnatelj Dijaškega doma Drava Maribor.