"Ta državljanska pobuda odraža zahtevo po prehodu na bolj etične in trajnostne sisteme kmetovanja, vključno z revizijo obstoječih pravil EU o dobrem počutju živali. Odziv na to družbeno povpraševanje je glavna prednostna naloga Komisije v skladu z njenimi zavezami v strategiji Farm to Fork in evropskem zelenem dogovoru," so zapisali na spletni strani.

Medtem ko so vse rejne živali upravičene do veljavne zakonodaje o zaščiti živali, pravila o gojenju živali v kletkah niso urejena za kokoši nesnice, kokoši za meso, kunce, svinje, teleta, gosi ... Tako se Komisija zavezuje, da bo do konca leta 2023 vložila zakonodajni predlog za postopno opustitev in dokončno prepoved uporabe kletk za gojenje - vključno s prepovedjo prisilnega hranjenja.

Predlog komisije se bo zlasti nanašal na:

- živali, ki jih zakonodaja že zajema: kokoši nesnice, svinje in teleta;

- druge živali, navedene v ECI: zajci, kokoši, rejci plemenskih piščancev, prepelice, race in gosi. Za te živali je Komisija že zaprosila EFSA (Evropsko agencijo za varnost hrane), da dopolni obstoječe znanstvene dokaze za določitev pogojev za prepoved gojenja v kletkah.

V okviru svoje strategije se je Komisija že zavezala, da bo predlagala revizijo zakonodaje o dobrem počutju živali, vključno s prevozom in rejo živali, ki je trenutno v postopku preverjanja ustreznosti, ki bo končana do poletja 2022.

Vzporedno z zakonodajo in za lažji uravnotežen in ekonomsko upravičen prehod na kmetovanje brez kletk bo komisija iskala posebne podporne ukrepe na ključnih s tem povezanih področjih politike, kot so trgovina, raziskave in inovacije. Nova skupna kmetijska politika bo zlasti zagotovila finančno podporo in spodbude, na primer nov instrument okoljskih shem, za pomoč kmetom, da bodo v skladu z novimi standardi nadgradili živalim bolj prijazne objekte. Poleg tega lahko države članice črpajo sredstva iz sklada za pravični prehod in sklada za oživitev in odpornost, da podprejo kmete pri prilagajanju sistemom brez kletk.

Naslednji koraki

Ker bo konec uporabe kletk zahteval spremembe sedanjih sistemov kmetovanja, bo komisija v presoji vplivov, ki jo je treba končati pred koncem leta, preučila socialno-ekonomske in okoljske posledice ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ter koristi za dobro počutje živali. V tem okviru bo javno posvetovanje izvedeno najpozneje do začetka leta 2022. Komisija bo ocenila izvedljivost prizadevanj za predlagano zakonodajo, ki bo začela veljati od leta 2027.

Izjave članov kolegija

Podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová je dejala: "Kot kaže uspešen rezultat te pobude, lahko prispevki državljanov resnično spremenijo in vodijo do konkretnih zakonodajnih predlogov Komisije. Slišali smo zaskrbljenost milijonov ljudi glede življenjskih razmer rejnih živali in se bomo nanjo odzvali. Moje sporočilo državljanom EU je preprosto: državljanska pobuda je na voljo za vas, ne oklevajte in jo uporabite!"

Stella Kyriakides, komisarka za zdravje in varnost hrane, je dejala: "Živali so čuteča bitja, zato imamo moralno družbeno odgovornost, da zagotovimo, da razmere na živalih na kmetiji to odražajo. Današnji odziv je ključni korak k ambiciozni reviziji zakonodaje o dobrem počutju živali leta 2023, ki je prednostna naloga od začetka mojega mandata. Naša zaveza je jasna: postopno opuščanje kletk za rejne živali bo del naših ukrepov v okviru strategije Farm to Fork in vodi k bolj trajnostnim sistemom kmetovanja in prehrane."

Janusz Wojciechowski, komisar za kmetijstvo, je dejal: "Trajnostni živilski sistem ne more obstajati brez visokih standardov dobrega počutja živali. Zahvaljujoč našim državljanom, bo komisija v tem pogledu še bolj ambiciozna in bo postopno opustila uporabo sistemov kletk za živinorejske farme. Zeleni dogovor in njegova strategija s kmetij na vilice, podprta z novo skupno kmetijsko politiko, bosta ključnega pomena pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme. Ta državljanska pobuda samo potrjuje, da se ta prehod odziva tudi na družbeno zahtevo po bolj etičnem in trajnostnem kmetovanju."