Osnovna struktura "hotela" je narejena iz lesa, posamezni elementi pa so iz lesa, trsja, bambusa, storžev, opek, sena in podobnega. V kose lesa in vejice so navrtane luknjice, trsje in bambus pa sta že tako votla. Številne žuželke v luknjice, votla stebla, prazne polžje hišice in druge strukture odlagajo svoja jajčeca. Hotel za žuželke stoji v bližini učne poti, da si ga lahko obiskovalci varno ogledajo, saj čebele samotarke in druge žuželke, ki bodo v hotelu gnezdile, niso nevarne, so pojasnili v DOPPS, ki upravlja omenjeni naravni rezervat.

V kratkem bodo ob rastline postavili označevalne tablice, ob hotelu pa namestili interpretativno tablo z izobraževalno vsebino in podrobnejšimi informacijami. "S hotelom za žuželke in zasaditvijo želimo obiskovalce osveščati o pomenu in ogroženosti žuželk, predvsem divjih opraševalcev, ter izboljšati njihovo znanje o prepovedi nabiranja in trganja rastlin na območju rezervata," so dodali v društvu.

Opraševanje in opraševalci so namreč ključnega pomena za delovanje ekosistema in ena najpomembnejših ekosistemskih storitev za človeka. Hotel in gredica z nektarskimi rastlinami bosta ob interpretaciji in razlagi vodičev dodatno popestrila in obogatila izkušnje obiskovalcev, ki se odločijo za vodeni ogled Škocjanskega zatoka.

S hotelom za žuželke želijo privabiti opraševalce in številne druge žuželke, ki se hranijo s tistimi žuželkami, ki na vrtovih povzročajo škodo. Hotel lahko v svojem vrtu sicer postavi prav vsak in tako v svoj vrt privabi številne koristne žuželke – bodisi opraševalce, ki bodo oprašili sadno drevje in zelenjavo, bodisi žuželke, ki se hranijo s škodljivimi žuželkami, so še izpostavili v DOPPS.

Hotel za žuželke je nastal v okviru pilotne akcije projekta IMPRECO, ki poteka v sklopu programa Interreg Adrion 2014–2020, akcija pa je namenjena izboljšanju razumevanja in izkušenj obiskovalcev pri spoznavanju in doživljanju narave v naravnem rezervatu Škocjanski zatok ob izzivih, ki jih ima naravni rezervat v urbanem okolju. Okolico hotela so leta 2020 s finančno pomočjo sredstev Sklada za podnebne spremembe uredili in zasadili z nektarskimi rastlinami, zelišči, dišavnicami in avtohtonimi grmovnimi vrstami, kot sta glog in rdeči dren.

Preberite še: