"Epidemija je močno pretresla trg hrane, od pritiskov na nižanje cen do uničevanja ogromnih količin pridelkov, zaprte so bile šole, vrtci, gostinski sektor, po drugi strani so si ljudje delali zaloge. Postalo je jasno, kako pomembni sta samooskrba države s hrano in prehranska varnost. Zdaj se nam obeta dvig cen hrane zaradi dviga cen energentov, surovin, embalaže, krme ... Podražilo se bo vse od kruha do sadja, zelenjave in mesa. Goveje, svinjsko in piščančje meso naj bi se na primer podražilo za 10 do 15 odstotkov," ugotavlja novinarka Tea Šentjurc. 

V Sloveniji so se v letu 2020 v primerjavi z letom prej najbolj podražila jabolka (za 35 odstotkov) in mleto mešano meso (za 23 odstotkov). Podražila so se večinoma vsa živila, jajca za slabih 10 odstotkov, kruh pa za 6,6 odstotka. Pocenil se je krompir – cena kilograma je bila skoraj 19 odstotkov nižja. Cene osnovnih živilskih izdelkov se torej dražijo, na drugi strani nastaja več odpadne hrane, vse več ljudi pa potrebuje pomoč v obliki hrane. Na eni strani draga hrana, na drugi strani pa še vedno veliko gospodinjskih odpadkov. Kje je rešitev?

Nikakor ne moremo tudi mimo tega, kar se dogaja s podnebjem: "Pridelava hrane je krivec za tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov. Predvsem problematična je živinoreja, ki prispeva k veliki porabi naravnih virov, toplogrednim plinom in izginjanju biotske raznovrstnosti ter je eden glavnih krivcev za podnebne spremembe." Zato je pomembno, da razmišljamo lokalno, poudari novinarka: "Ne gre le za videz ali okus, lokalna in sezonsko pridelana hrana sta ključni za zdravje ljudi. Pridelki, ki pridejo od daleč, niso obrani dozorjeni, dolgo časa stojijo in izgubijo pomemben del ključnih hranil, vitaminov in mineralov."

V soboto bo tako 24UR Inšpektor iskal odgovore na ta pereča vprašanja – tako pri proizvajalcih, trgovcih IN ekonomistih kot pri samem potrošniku.