"Spomladanska pozeba je krojila usodo skoraj vsem vrstam sadnega drevja. Od pri nas najpomembnejših sadnih vrst jabolk in hrušk pričakujemo letos v intenzivnih in tudi ekstenzivnih sadovnjakih izredno slab pridelek," so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije. Tako - po začasnih podatkih (ti se nanašajo na stanje 5. septembra), naj bi v intenzivnih sadovnjakih nabrali le 27.689 ton jabolk in 1.223 ton hrušk. Jabolka naj bi obrodila v povprečju 12,1 tone na hektar, kar je zgolj 38 % obilne prejšnje letine in manj kot polovica povprečnega pridelka zadnjih deset let. Tudi hruške naj bi obrodile slabo, povprečno 4,5 tone na hektar, kar je manj kot tretjina povprečne letine v zadnjih desetih letih.
Pri ameriških borovnicah pričakujemo povprečni pridelek 4,0 tone na hektar. Na skoraj 70 hektarjih naj bi jih tako pridelali okoli 282 ton. Maline obetajo pridelek 4,5 tone na hektar, kar je za 27 % manjši hektarski pridelek od pridelka v 2020. 

V ekstenzivnih sadovnjakih naj bi se sadje v 2021 pridelalo le za vzorec. Jabolk naj bi nabrali skupaj 3.304 tone ali okoli 8 kilogramov na drevo, kar je komaj 17 % prejšnje, dobre letine. Hruške naj bi obrodile še slabše, s posameznega drevesa naj bi jih nabrali povprečno okoli 5 kilogramov, skupaj 586 ton (15 % prejšnje letine). Tudi češplje in slive se niso izognile spomladanski pozebi. S posameznega drevesa naj bi jih nabrali povprečno komaj 2 kilograma, skupaj 472 ton.

Površina s poznim krompirjem za 7 % manjša kot v 2020, povprečni pridelek krompirja naj bi bil slab

Pozni krompir je v 2021 po začasnih podatkih rasel na 2.510 hektarjih njiv, to je na za 7 % manjši površini kot v 2020. Po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju 5. septembra naj bi obrodil slabo. Povprečni pridelek naj bi bil za petino manjši kot v 2020 in za 7 % manjši od povprečja zadnjih desetih let; znašal naj bi 24,5 tone na hektar. Skupni količinski pridelek naj bi tako tehtal 61.445 ton. 
Tudi sladkorna pesa bo obrodila nekoliko slabše kot v letu 2020, v povprečju 59,1 tone na hektar. Ker je bila posejana na nekoliko večji površini kot v 2020 (za 12 %), bo skupni pridelek podoben lanskemu. Tehtal naj bi 7.471 ton. 

Hmeljarji naj bi pridelali za tretjino manj hmelja kot v 2020 

Hmeljarji so v letu 2021 obdelovali 1.536 hektarjev hmeljišč, to je za 3 % večjo površino kot v 2020. Žal so spomladanska pozeba in kasnejše neugodne vremenske razmere (mrzla pomlad, kasneje suša in ponekod toča) močno vplivale na pridelek. V povprečju naj bi na hektar pridelali malo več kot tono hmeljnih storžkov (1,1 tone), kar je za 38 % manj kot v 2020. Skupaj naj bi tako pridelali 1.708 ton hmelja.