Rastline konoplje zrastejo zelo hitro, v treh do štirih mesecih dosežejo tudi do 6 metrov v višino. So tudi zelo odporne, zato jih ni treba škropiti s herbicidi ali pesticidi, konopljina vlakna pa veljajo za najbolj trpežna rastlinska vlakna. Pri nas jo lahko gojimo samo za prehrambne in industrijske namene, kajti iz industrijske konoplje je mogoče narediti več kot 25 tisoč izdelkov, od hrane do vlaken za obleke, vrvi, gradbeni material in drugo, za gojenje samo pa moramo pridobiti dovoljenje ministrstva za kmetijstvo in okolje. Tukaj pa je še uporaba konoplje v zdravstvene namene, ki se uporablja za kar 46 različnih zdravstvenih težav. 

Kako pa je z uporabo konoplje v Sloveniji, je za 24UR Inšpektor raziskala novinarka Irena Pan.

"Točnih podatkov, koliko onkoloških bolnikov pri zdravljenju uporablja tudi konopljine izvlečke v obliki smole ali kapljic ni, vendar naj bi jih več kot polovica, pravi onkologinja dr. Jožica Červek , dr. med. ki je tudi prepričana, da bi se morali zdravniki začeti izobraževati o kanabinoidih, saj so sedaj pacienti prepuščeni črnemu trgu, kjer ni nobenega nadzora, kaj pravzaprav jemljejo."

Vendar je stigma v zvezi s konopljo pri zdravnikih še vedno zelo močna: "Še vedno jo vidijo zgolj kot drogo, ki kot takšna s seboj prinaša različne nevarnosti. Mnogi pacienti, si zato tega, da uporabljajo tudi konopljine izvlečke, svojim zdravnikom niti ne upajo povedati. Vendar če pred leti morda res še ni bilo dovolj raziskav, ki bi potrdile, da lahko izvlečki iz konoplje pripomorejo k dodatnemu zdravljenju, jih je danes že več kot dovolj, pa meni prof. dr. David Neubauer." Eno izmed njih so namreč izvedli tudi na pediatrični kliniki, pri otrocih s težjimi oblikami epilepsije in avtizma, ki jim zdravila niso več pomagala: "Kar tretjina otrok, ki je do takrat imela vsakodnevne epileptične napade, jih ni imela več, približno tretjina pa pol manj."

Novinarka, ki je govorila tudi z doktorico medinskih znanosti Tanjo Bagar, ki je študirala biokemijo, doda, da je težava tudi v tem, da na fakultetah o kanabinoidih, snoveh, ki lahko pomagajo pri nekaterih boleznih sploh ne učijo: "Kanabinoide namreč proizvaja tudi naše telo, skrbeli naj bi namreč za sporazumevanja med celicami, receptorje zanje pa ima vsak naš organ, endokanaboidni sistem v našem telesu pa naj bi skrbel za ohranjanje ravnovesja v telesu in nas ščitil pred boleznimi."

Irena Pan razloži tudi, da so bili konopljini pripravki nekoč ena izmed prvih izbir zdravnikov pri številnih bolezni, potem pa so jo v 30. letih prejšnjega stoletja označili kot drogo in prepovedali njeno gojenje: "Konoplja ima v sebi namreč več kot 1000 biološko aktivnih snovi, med njimi 140 kanabinoidov , med njimi pa je tudi THC, ki lahko ob večjih odmerkih povzroča omamljenost." Večina držav, tudi Slovenija, jo je sicer že umaknila iz seznama najnevarnejših drog in dovolila, da se ponovno uporablja za medicinske namene: "Tako lahko posamezne sintetizirane izvlečke konoplje že dobiš v lekarni na recept, vendar se večina bolnikov raje odloča za črni trg, saj lahko tam dobijo naravne pripravke, ki vsebujejo cel spekter kanabinoidov, ki naj bi bili zato dosti bolj učinkoviti."

"Vendar bolnikov ne bi smeli prepuščati črnemu trgu je prepričan Željko Perdija, eden redkih zdravnikov, kamor lahko pacienti, ki ob klasičnemu zdravljenju uporabljajo tudi konopljine izvlečke. Ni namreč gotovo, da vam bo smola ali kapljice, kupljena na črnem trgu dejansko pomagala za pri težavah, saj je njihova učinkovitost odvisna tudi od razmerja posameznih kanabinoidov, ki so pri vsaki rastlini drugačne." Poleg tega je konoplja rastlina, ki vase vsrka tudi morebitne težke kovine iz prsti, v kateri raste, ki so jih že našli pri analizi posameznih pripravkov s črnega trga.

"V zadnjem času pa postaja izjemno popularen tudi kanabinoid CBD, ki ne povzroča omamljenosti, pomagal pa naj bi pri številnih težavah. Trg s CBD pripravki, kapljicami, kremami, cvetovi, smolo je v Evropi eden najhitreje rastočih trgov, v prosti prodaji pa jih najdete tudi pri nas v vsaki malo večji trgovini, nekaterih lekarnah in celo na bencinskih črpalkah."

Za konec raziskovalna novinarka še doda, da večina pripravkov prihaja iz tujine, saj je tudi tukaj Slovenija ubrala dosti bolj konzervativen pristop do izdelkov, ki vsebujejo CBD, kot dosti drugih evropskih držav: "Naši kmetje, ki pridelujejo industrijsko konopljo v tem namene namreč CBD izvlečke iz konoplje ne smejo delati, podjetja, ki so jih prodajala pa so vsa dobila obisk inšpektorjev in prepoved prodaje."

Celoten prispevek je na voljo na Voyo.