Tradicionalno večer pred 1. majem po Sloveniji zagorijo kresovi. Ob tem Uprava za zaščito in reševanje organizatorje morebitnih javnih prireditev s kresovanjem ter vse ostale, ki bodo kresove kurili v naravnem okolju, poziva, da morajo pri tem upoštevati določene napotke.

Prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kurišča kresa, ki mora biti ves čas pod nadzorom polnoletne osebe.

Ob vetrovnem vremenu se kresa ne sme prižigati, če pa kres že gori, je treba kurjenje prekiniti. 

Pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les, prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi ter kuriti odpadke.

Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico pogasiti, uprava pa priporoča prekritje kurišča z negorljivim materialom. 

Na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci.

Če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje na številko 112, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojno gasilsko enoto.

Neupoštevanje pravil lahko privede do denarnih kazni, višina kazni pa se razlikuje glede na občino in vrsto prekrška. 

Zakaj zvečer pred prvim majem zakurimo kres in se družimo?

Kot prvo velja, da kurjenje kresov na predvečer praznika dela nima istega pomena kot kurjenje kresov na ostale dni v letu. Vsekakor pa gre v obeh primerih za nadaljevanje neke davne tradicije.

Kurjenje kresov na predvečer prvega maja je povezano z začetkom praznovanja tega praznika, torej v čas leta 1890. Kres so delavci zakurili, da so opozorili na svoje pravice, podobno kot so nanje opozarjali s protestiranjem in organiziranimi shodi. Kres pred 1. majem tako opozarja na boj za delavske pravice. Če so v času turških vpadov kresovi večinoma opozarjali na nevarnost Turkov, pa kresovi na večer pred 1. majem opozarjajo na težek boj za delavske pravice.