Letina strnih žit dokaj podobna letini prejšnjega leta

Po začasnih statističnih podatkih ocenjujemo, da je pšenica v 2021 obrodila dobro. Celoten pridelek pšenice, najpomembnejšega krušnega žita, je v letu 2021 tehtal 152.390 ton, kar je za 3 % manj kot v letu 2020, a za toliko manjša je bila tudi s pšenico posejana površina. Povprečni hektarski pridelek pšenice je znašal 5,8 tone na hektar, kar je za 14 % več od povprečja zadnjih desetih let. Pire smo pridelali za 33 % več kot v 2020, skupaj 1.815 ton. V povprečju je obrodila podobno kot v letu prej (2,6 tone na hektar). 

Statistični urad Republike Slovenije
 

Rž je bila posejana na 640 hektarjih, to je na za 23 % manjši površini kot v 2020, zato je bil tudi skupni pridelek lažji od prejšnjega, tehtal je 2.530 ton. Rženega zrnja smo pridelali povprečno 4 tone na hektar. Ječmena smo posejali na nekoliko manjši površini kot v 2020 (za 2 %), zato je bil tudi skupni pridelek nekoliko lažji (za 3 %); tehtal je 118.931 ton. V povprečju je ječmen še vedno obrodil dobro, 5,4 tone na hektar, kar je za 16 % več od desetletnega povprečja.  
 

Pridelek tritikale je bil po statističnih podatkih manjši kot v 2020 (za 7 %); celoten pridelek tega žita je tehtal je 26.367 ton. Oves smo posejali na 1.195 hektarjih, to je na za 48 % večji površini kot v 2020, zato je bil ustrezno težji tudi skupni pridelek (4.124 ton ali 52 % več kot v 2020). 
 

Pridelek skoraj vseh vrst krompirja slab

Zgodnji krompir so pridelovalci posadili v 2021 na nekoliko manjši površini kot v 2020 (za 8 %). Skupni pridelek zgodnjega krompirja je tehtal 3.653 ton, kar je za skoraj četrtino manj kot v 2020. V povprečju je obrodil 18,4 tone na hektar, kar je za 15 % slabše kot v 2020 in za 13 % slabše od desetletnega povprečja. 

Pridelek poznega krompirja naj bi bil v 2021 po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju 31. julija 2021 za okoli 27 % lažji od lanske letine. Pričakujemo, da ga bomo pospravili okoli 61.490 ton ali 24,5 tone na hektar. Tudi semenski krompir naj bi obrodil nekoliko slabše kot v 2020; pridelali naj bi ga 23,7 tone na hektar oziroma skupaj 570 ton. 
 

Manj obeh vrst koruze

Slovenski pridelovalci koruze naj bi po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju 31. julija 2021 pospravili v 2021 za približno 12 % manj koruze za zrnje in za 22 % manj koruze za silažo kot v 2020. Povprečni pričakovani pridelek koruze za zrnje naj bi bil 9,1 tone na hektar, to je skoraj dve toni manj na hektar kot v 2020, vendar še vedno za 7 % boljše od desetletnega povprečja. Silažne koruze naj bi pospravili 1.137.415 ton. Pričakovani povprečni pridelek naj bi bil 41,9 tone na hektar ali za 7 % slabši od povprečja zadnjih desetih let (45,2 tone na hektar).  
 

Pridelek oljne ogrščice manjši kot v 2020, pridelek sončnic naj bi bil dober

Oljno ogrščico so pridelovalci posejali v 2021 na za 15 % manjši površini kot v 2020, pa še obrodila je v povprečju nekoliko slabše, zato je bil tudi pridelek ustrezno manjši (za 19 %). Pridelek oljne ogrščice je namreč v letu 2021 tehtal 6.904 tone ali 2,5 tone na hektar. 

Tudi krmni grah je obrodil slabše kot v 2020; povprečni pridelek je znašal 2,6 tone na hektar, skupni pridelek pa 903 tone (za 3 % manj kot v letu 2020).

Skupni pridelek sončnic naj bi bil po podatkih o pričakovanih pridelkih za 19 % večji kot v 2020. Povprečni pridelek naj bi bil 2,9 tone na hektar, kar je podobno kot v 2020, hkrati pa za 22 % več od desetletnega povprečja. Pridelek soje naj bi bil v 2021 po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju 31. julija 2021 za 18 % večji od prejšnje letine in naj bi znašal 5.935 ton. 
 

Letina vseh vrst zgodnjega sadja izjemno slaba

Spomladanska pozeba v letu 2021 je vzela letino sadja tako v intenzivnih kot tudi v ekstenzivnih sadovnjakih. Sadja smo nabrali le za vzorec. 

Pridelovalci marelic v intenzivnih sadovnjakih so v 2021 nabrali 62 ton tega zgodnjega sadja, kar je bilo le 13 % letine 2020. Povprečni pridelek marelic v intenzivnih sadovnjakih je bil 740 kg na hektar, kar je bilo komaj desetina povprečnega pridelka zadnjih desetih let. V ekstenzivnih sadovnjakih je bilo podobno: tam so sadjarji obrali s posameznega drevesa povprečno le kilogram in pol marelic. Skupaj so tako v ekstenzivnih sadovnjakih obrali okoli 21 ton marelic.

Češnje so jo odnesle še slabše. Na 204 hektarjih intenzivnih nasadov smo jih nabrali le 165 ton (810 kilogramov na hektar), kar je bilo 9 % bere prejšnjega leta. V ekstenzivnih sadovnjakih so češnje obrodile 4 kg plodov na drevo. Skupaj smo jih tako nabrali 291 ton. Višenj smo v intenzivnih sadovnjakih nabrali 12 ton (82 % manj kot v 2020) v ekstenzivnih pa prav tako 12 ton (2 kg/drevo).

Jagode so obrodile malo bolje od drugega sadja, vendar še vedno krepko pod povprečjem. S 140 hektarjev smo jih nabrali 1.641 ton ali povprečno 11,7 tone na hektar, kar je bilo še vedno 34 % manj od povprečja zadnjih desetih let. 
 

Letina breskev in nektarin v 2021 po napovedi zelo slaba 
 

Pridelek breskev in nektarin v intenzivnih sadovnjakih naj bi bil v 2021 po statističnih podatkih o pričakovanih pridelkih najslabši v zadnjih tridesetih letih, odkar spremljamo pridelke kmetijskih rastlin. Povprečni pričakovani pridelek naj bi bil 1,2 tone na hektar, celoten pridelek pa naj bi tehtal 279 ton. 

Povprečni pridelek ameriških borovnic naj bi po podatkih o pričakovanih pridelkih po stanju 31. julija 2021 znašal 3,5 tone na hektar, celoten pridelek pa naj bi bil za okoli polovico manjši od lanskega (229 ton).