"V letih od razglasitve smo v Sloveniji in tudi v EU izvedli številne aktivnosti za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Aktivnosti Slovenije bodo potekale tudi v naslednjem letu. Danes se je sestala medresorska delovna skupina, ki se je seznanila z dosedanjimi aktivnostmi in dosežki, povezanimi s SDČ, ter opredelila izhodišča za obeležitev SDČ v letu 2021, ki bo tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU," so javili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pobudnica projekta za razglasitev svetovnega dne čebel je bila leta 2014 Čebelarska zveza Slovenije (ČZS). Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ), ČZS ter ostalim partnerjem in državnim resorjem je po večletnem trdnem delu iskanju podpore in zahtevnih uradnih postopkih za potrditev pobude pred tremi leti uspelo, da je Generalna skupščina OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel (SDČ), kar predstavlja enega večjih diplomatskih dosežkov Slovenije. "Na MKGP se zavedamo pomena in odgovornosti, ki jih je prinesla razglasitev SDČ, zato vsako leto sodelujemo in organiziramo številne dogodke, s katerimi ozaveščamo in opozarjamo na ohranjanje in pomen čebel in drugih opraševalcev ter izvajamo druge sistemske aktivnosti, pomembne za čebelarstvo."

V letu 2021 je 3. praznovanje SDČ predvideno tako na nacionalni ravni, z dogodkom, ki ga organizirajo čebelarji (tradicionalni slovenski čebelarski praznik), kakor tudi na mednarodni ravni,  z osrednjim dogodkom, mednarodno konferenco, ki bo tokrat potekala tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU. Na mednarodni konferenci bodo obravnavali najaktualnejše teme s področja čebelarstva. Geografski poudarek obeležitve bo zaradi predsedovanja Svetu EU na Evropski uniji (Bruselj in države tria). Vsebinski poudarek, ki ga bomo zasledovali ob robu mednarodne konference in na številnih drugih dogodkih, pa bo izhajal iz mednarodnega leta kreativnega gospodarstva za trajnostni razvoj, s čimer bomo med drugim promovirali kreativnost Slovenije, slovenskega gospodarstva in čebelarstva.  

"Na ministrstvu pripravljamo tudi Strateški načrt Skupne kmetijske politike po letu 2020, v katerega bodo za področje čebelarstva vključene različne vrste intervencij, tako v okviru obvezne sektorske intervencije za čebelarstvo kot tudi druge vrste intervencij v okviru ostalih specifičnih ciljev, ki bodo namenjene ne samo spodbujanju in razvoju čebelarjenja, ampak tudi ohranjanju opraševalcev." Ministrstvo je prav tako imenovalo delovno skupino za pripravo Operativnega programa odličnosti, katerega namen je zagotoviti, da Slovenija postane vodilna država na področju razvoja znanja in inovacij v čebelarstvu, ohranjanja diverzitete kranjske čebele in biodiverzitete opraševalcev.  

V preteklem letu je ČZS podala predlog za zaščito porekla pri mešanicah medu, ki je zelo pomembna za zaščito pridelovalcev medu v posameznih državah članicah. Potrošniki morajo biti ustrezno informirani in ozaveščeni glede izbire hrane. Slovenija želi s podporo enako mislečih držav pozvati Evropsko komisijo, naj vzpostavi jasnejše označevanje porekla mešanice medu. Ne smemo tudi pozabiti, da je bila Slovenija prva država, ki je zaradi zaščite čebel in okolja na nacionalni prepovedala uporabo neonikotinoidov, čemur je kasneje sledila celotna EU.  

Ena od pomembnejših aktivnosti v naslednjem letu bo tudi podelitev nagrade zlata čebela. V sredo, 16. 12. 2020, je Vlada RS sprejela Zakon o nagradi zlata čebela; gre za podelitev najvišje državne nagrade na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. Prva podelitev nagrade je načrtovana v letu 2021, ko bo Slovenija predsedovala Svetu EU. Sicer pa na MKGP pripravljamo tudi objavo javnega natečaja za izbor kreativne zasnove in načrta za izdelavo simbolnega predmeta nagrade zlata čebela.