Svetovni dan Zemlje je priložnost, da spregovorimo o tem, kako Slovenija ohranja okolje in naravo ter kako naj na strateški in zakonodajni ravni ravna v prihodnje, je na današnji spletni novinarski konferenci dejal minister. Meni, da se je treba zavedati, da tako, kot se je s planetom ravnalo v zadnjih desetletjih, ne gre več naprej. "V hudi tekmi za denar, za gospodarsko prosperiteto se prepogosto pozablja na okolje, na planet. Mislim, da je letošnje leto zelo pomembno v tej luči," je poudaril in izpostavil pomen letošnje podnebne konference v Glasgowu, na kateri naj bi znova sodelovale tudi ZDA.

Slovenija je sicer razmeroma majhna država, a to - med drugim tudi zaradi odločevalske vloge v EU - ne pomeni, da ne more storiti ničesar: "Vsi smo pomembni, vsi lahko skupaj pomembno prispevamo k izboljšanju stanja na planetu."

Minister je ocenil, da je Slovenija zelena in okolju prijazna država, "čeprav smo praviloma zelo kritični do tega". Navedel je podatke o visokem deležu varovanih območij in poraščenosti z gozdom, razmeroma velikem obsegu vodnih zemljišč in količine podzemne vode. Po oceni National Geographica je Slovenija po skrbi za okolje na 5. mestu med 180 državami, Finsko, Islandijo, Švedsko in Dansko. "Ta trend moramo nadaljevati in ga še izboljšati, če se da," pravi Vizjak.

Podnebna strategija do leta 2050, ki jo morajo države EU sprejeti na podlagi evropske uredbe iz leta 2018, predvideva, da bo država do leta 2050 dosegla neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost ter da bo zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov glede na referenčno leto 2005.

Dokument za obdobje do leta 2030 sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030, Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030, nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 in drugih dokumentih. Za obdobje do 2050 pa te dokumente nadgrajuje in zastavlja cilje, je dejal minister.

Strategija vključuje vse sektorje, ki so pomembni za dosego ciljev. Na področju prometa med drugim predvideva preusmeritev prevoza s cest na železnico, učinkovit javni potniški promet in spodbujanje njegove uporabe ter zmanjšanje potrebe po dnevni mobilnosti z avtomobili, ti pa naj bi bili v večji meri gnani na elektriko in manj na fosilna goriva.

Po ocenah so bo do leta 2050 poraba elektrike v Sloveniji - med drugim zaradi prenosa tovornega prometa na železnico, več elektromobilnosti prebivalstva, opuščanja fosilnih goriv in večja uporaba elektrike za ogrevanje gospodinjstev in v industriji - povečala za polovico. Hkrati je predvidena opustitev rabe premoga, zato je treba opredeliti alternativne vire proizvodnje elektrike.

Strategija bo podlaga za pripravo investicijske dokumentacije za nadaljnjo uporabo jedrske energije - kar bo omogočilo odločitev o morebitni gradnji drugega bloka krške nuklearke. Vizjak je pri tem poudaril, da se s tem ne odloča o gradnji objekta, ampak bo investicijski program opredelil obseg investicije in vire, na podlagi tega pa bo mogoča odločitev, ali in kakšen objekt se bo gradil.

Preobrazba bo potrebna na vseh področjih; industrija bo morala izpuste glede na leto 2005 zmanjšati za od 80 do 87 odstotkov, emisije iz odpadkov bodo morale biti nižje za 81 odstotkov, pomembni dobo ukrepi v kmetijstvu in v sektorju stavb, predvsem glede ogrevanja in hlajenja, je nanizal minister.

Za doseganje cilje bodo po njegovih besedah potrebne zasebne in javne investicije v višini od 21 do 27 milijard evrov. "To je zajeten zalogaj," je ocenil in povedal, da bodo uporabili vse razpoložljive vire EU za to področje, ki se bodo po pričakovanjih povečali. Tako med drugim pričakuje predstavitev energetsko-podnebnega paketa Fit for 55 (Pripravljeni za 55), ki naj bi omogočil doseganje cilja znižanja toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990.

Izvajanje strategije bo naloga za vse resorje, zato se bo podnebna politika preselila v kabinet predsednika vlade, kjer bodo predvidoma ustanovili posebno službo, ki bo koordinirala in usmerjala načrte posameznih ministrstev, da bodo v skladu s podnebnim prehodom, je povedal minister. Pričakuje, da bo DZ resolucijo o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije sprejel pred poletnimi počitnicami.

Vzporedno ministrstvo pripravlja tudi zakonske predloge, ki po njegovih besedah sledijo strategiji in naj bi omogočili kompromis med razvojem družbe kot celote ter varovanjem okolja in narave - to so spremembe zakonov o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o varstvu okolja. Pomembna v tej luči je po njegovih besedah tudi že sprejeta novela zakona o vodah, ki da bo omejila možnost poseganja na priobalna zemljišča. So pa civilnodružbene organizacije ravno zaradi sprememb pri posegih na ta zemljišča začele zbirati podpise za referendum o tej noveli.

Za varovanje okolja lahko veliko naredi tudi vsak posameznik, je dejal minister. Pri tem je izpostavil odgovorno ravnanje z odpadki in preprečevanje nastajanja odpadkov, med drugim z odgovornim nakupovanjem, tudi hrane, in ponovno uporabo določenih izdelkov, ter odgovorno ravnanje z energijo in viri, zlasti z vodo.