V Sloveniji sta najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Njuna pojavnosti je v Sloveniji med višjimi v Evropi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) letno zabeležijo med 4000 in 7000 primerov lymske borelioze in povprečno 170 primerov klopnega meningoencefalitisa.

Po zadnjih podatkih NIJZ so do prejšnjega petka potrdili 530 prijav obolenja z lymsko borelizo in štiri prijave obolenja s klopnim meningoencefalitisom. Najvišja stopnja obolevnosti z boreliozo je v goriški, pomurski in gorenjski regiji. Za klopnim meningoencefalitisom so zboleli trije moški in ena ženska, ki prihajajo iz zasavske, koroške in osrednjeslovenske regije.

Kot je pojasnil Franc Strle z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so nekateri primeri lymske borelioze še odraz okužb v prejšnjem letu, vsi pa gotovo ne. To je sicer običajna slika pojavnosti klopnih bolezni pri nas – prve mesece je bolnikov zelo malo, število pa kasneje hitro naraste.

NIJZ je sicer lani po preliminarnih podatkih prejel kar 92 odstotkov več prijav obolelosti za lymsko boreliozo kot leta 2019 ter 68 odstotkov več prijav primerov klopnega meningoencefalitisa. Največ primerov obeh bolezni je na Gorenjskem in Koroškem.

Sezona klopov v Sloveniji sicer traja od aprila do oktobra, lahko tudi do novembra, saj je odvisna predvsem od vremenskih razmer. Za klope je najugodnejše toplo in vlažno vreme. "Pri nas imamo veliko gozdov, tudi način življenja je tak, da veliko časa preživimo v naravi. To je seveda dobro, ampak včasih prinese neugodne stvari, kot sta ti bolezni," je opozoril Strle.

Klopni meningoencefalitis lahko dobimo z ugrizom okuženega klopa ter z uživanjem okuženega neprekuhanega mleka ali mlečnih izdelkov. Štirinajst dni po ugrizu okuženega klopa se pojavijo slabo počutje, vročina, glavobol in utrujenost, ki trajajo nekaj dni. Simptomi nato običajno izzvenijo, potem pa izbruhnejo v hujši obliki. Okužene osebe pogosto bruhajo, večkrat se začnejo tresti in imajo otrdel vrat.

Kot pravi Strle, je lahko bolezen precej huda. V Evropi od 0,5 do dva odstotka oseb s klopnim meningoencefalitisom umre, pri petih odstotkih ostane trajna ohromitev, več kot tretjini pa ostane postencefalitisni sindrom, ki lahko precej poslabša kakovost življenja.

Lymska borelioza pa se prenaša samo z ugrizom okuženega klopa. Rdečina se na mestu ugriza pojavi po nekaj dneh ali tednih in se širi v obliki obroča. Približno polovica bolnikov pravi, da jih ta predel malo srbi ali peče, okoli tretjina pa se slabo počuti, je utrujena ter ima glavobole in bolečine v mišicah, je opisal Strle.

Če se kožna sprememba ne zdravi z antibiotiki, je lahko prisotna več tednov ali celo mesecev, nato pa sama od sebe izgine. "Za veliko ljudi to pomeni, da so ozdravljeni. Pri večini pa se lahko že v času kožne spremembe, včasih pa kasneje, pojavijo znaki prizadetosti živčevja, srca ali sklepov," je opisal infektolog.

Ker bolezni prenašajo klopi, se lahko pred njimi zaščitimo. "Ko gremo v naravo, v gozd, hodimo raje po poti in ne po gošči, nadenimo oblačila, ki telo zaščitijo z dolgimi hlačnicami in rokavi, oblačila naj bodo svetle barve, da klope čim prej opazimo," še svetuje Strle. Odveč ne bo niti uporaba repelenta proti klopom. Ko se vrnemo iz narave, se takoj pregledamo in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo. "Tako bomo zelo verjetno – četudi je klop morda okužen – preprečili lymsko boreliozo, mogoče pa tudi kakšnem primer klopnega meningoencefalitisa," je dejal.

Učinkovita zaščita pred klopnim meningoencefalitisom je tudi cepljenje. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Drugi odmerek sledi od enega do treh mesecev po prvem, tretji pa po petih do 12 mesecih po drugem odmerku. Za vzdrževanje zaščite so nato potrebni še poživitveni odmerki, prvi po treh letih, naslednji pa na pet let.