Ljubljanski živalski vrt je izgubil eno najstarejših živali, šimpanzinjo Mojco. Da z njo ni vse v najlepšem redu, so opazili že pred nekaj tedni, potem ko so ji poskušali neuspešno pomagati. Opravili so ultrazvok srca, a se je veterinarska ekipa naposled odločila, da jo evtanazira. 

Za seboj je pustila šest svojih otrok in štiri vnuke. Šimpanzi sicer tudi v naravnem okolju živijo približno 50 let. Mesto najstarejše živali v ZOO Ljubljana je tako sedaj prevzela slonica Ganga, ki je stara 49 let, sledi pa ji 40-letni samec rožnatega pelikana.

O šimpanzinji Mojci

Šimpanzinja Mojca je bila rojena v Afriki, k nam pa je iz živalskega vrta v Belgiji prišla leta 1976. ''Ker je že od mladih nog navajena, da zanjo skrbijo ljudje, je precej rada iskala pozornost svojih oskrbnikov in naših obiskovalcev ... '' povedo oskrbniki.

Kot je zapisano v ganljivi objavi, s katero so se od nje poslovili zaposleni ljubljanskega živalskega vrta, je bila Mojca zares nekaj posebnega: ''Bila je prava 'dama'. Znala je pometati, drgniti s krtačo in čistiti steklo s papirjem. Sicer pa je res, da je bolj mazala kot čistila, zato so skrbniki za njo temeljito pospravili. Gibov se je učila ob opazovanju dela oskrbnikov. Mojca si je znala z robčkom obrisati nos. Bila je tudi abstraktna 'slikarka', kadar koli je dobila papir in barvice. Vedno je bila vesela prijaznih in spoštljivih obiskovalcev. Ostalim pa je postavila meje tako, da jih je pljuvala, metala iztrebke, nanje kričala.''

Ta inteligentna vrsta živali je sicer ena redkih, za katero vemo, da je sposobna uporabljati orodja.

Vodja veterinarske službe dr. Pavel Kvapil, ki je skupaj s svojo ekipo skrbel za njeno zdravje, je o njej povedal: ''Mojca je bila nepozabno, očarljivo bitje z močnim karakterjem in karizmo. Veselili smo se vsakega obiska in veterinarskega pregleda, predvsem, kadar je bila zdrava. Vedno nas je presenetila s svojo bistrostjo in nagajivostjo ter nam polepšala dan. Pogrešali jo bomo.''

Tako pa se jo spominjajo njeni oskrbniki, ki so zanjo vsakodnevno skrbeli:''Mojca je bila zelo prijazna in pametna šimpanzinja, pogosto prebrisana, a očarljiva. Rada nas je opazovala pri delu in nas tudi posnemala. Bila je neverjeten vzgled vsem svojim potomcem. Bila je vodja, pa tudi zaščitniška in stopila jim je v bran vsakič, ko je bilo to potrebno. Bila je izjemna mama, babica, prijateljica in legenda našega živalskega vrta. Hvala ti Mojca za vse lepe trenutke!''

O šimpanzih

Šimpanzi so velike opice, ki jih najdemo v srednji in zahodni Afriki. So naši najbližji živeči sorodniki, ki si delijo 98,7 odstotka našega genetskega materiala. Ljudje in šimpanzi naj bi imeli tudi skupnega prednika, ki je živel pred približno 7 do 13 milijoni let.

Šimpanzi so zelo družabni. V naravi  živijo v skupnostih več deset živali, ki jih vodi alfa samec in njegova skupina moških zaveznikov. Raziskave so pokazale, da imajo samci in samice šimpanzi različne osebnosti, pri čemer so samice bolj zaupljive in plašne. Nega je pomemben del njihovega družabnega življenja, saj jim pomaga pri povezovanju, ko drug drugemu odstranjujejo klope in umazanijo s telesa.

V naravnem okolju jih je le še od 18.000 do 65.000, so navedli v ljubljanskem živalskem vrtu.