Kot so sporočili z Morske biološke postaje v Piranu, je bilo sprva sluzenje morja opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja. Gre za naraven pojav, saj sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še vedno niso popolnoma razjasnjeni. 

"Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729, tj. v dobo pred razvojem kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma. Intenzivne raziskave pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati prisotni v severnem Jadranu v zelo velikem obsegu in so močno zaznamovali poletna obdobja tudi v naslednjih letih – 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004. Zadnji pojav v manjšem in kratkotrajnem obsegu je bil opažen v letih 2014 in 2018," še navajajo v sporočilu za javnost.

Od bele, rumene do rjave sluzi

Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv (v belih, rožnatih, rumenih in rjavih odtenkih), oblik (drobni sluzasti kosmiči, nitke, zavese, splete, oblaki, sluzaste oz. želatinaste površinske odeje) in velikosti (od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov), njihova horizontalna in vertikalna razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov, pojasnjujejo člani Morske biološke postaje.

Sluz se praviloma začne kopičiti v globljih slojih, potem pa se sluz pojavi tudi na površini, najverjetneje zaradi v sluzi ujetih plinastih mehurčkov, ki jo dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.

V sluzi pa lahko poleg amorfne želatinaste mase najdemo tudi najrazličnejše žive in nežive delce, ki se nanje ujamejo: fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oz. druge ostanke različnih rastlinskih in živalskih celic (prazne fitoplanktonske celice, hitinski oklepi rakcev ...), bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora.

Za kopalce sluz ni nevarna, lahko povzroči draženje kože

Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev. Ker pa se vanje ujamejo številni organizmi, lahko tudi patogeni (npr. fekalne bakterije), ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. Včasih lahko tudi povzročijo iritacije na koži zaradi trdih delcev (skeleti organizmov, delci sedimenta ipd.). Veliko bolj negativen vpliv imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oz. onemogočeno, kar lahko privede do pogina, navajajo na Morski biološki postaji Piran.

Pri Rovinju poleg sluzenja še cvetenje morja

Letos so pojav sluzenja v severnem Jadranu prvi zabeležili hrvaški kolegi iz Centra za raziskave morja (Inštitut Ruđer Bošković, Hrvaška) v začetku junija v okolici Rovinja kot površinske prevleke. Pojav so povezali z obilnim spomladanskim cvetenjem fitoplanktona, kateremu so botrovale izdatne padavine in pritoki rek. Cvetenje je masovna namnožitev planktonskih alg (fitoplanktona) do nekaj milijonov celic na liter morske vode, ki je posledica ugodnih pogojev, kot so dovolj velike koncentracije hranilnih snovi v vodi in dovolj sončne svetlobe, še dodajajo biologi.

V slovenskem morju so v začetku junija opazili le manjše sluzaste kosmiče in nitke. Vendar so se hitro pojavili tudi večji oblaki sluzi, predvsem v vodnem stolpcu, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bodo sluzi pojavile tudi na površini, pojasnjujejo. "Naši potapljači so 13. junija 2024 sluzaste oblake in zavese posneli tako v vodnem stolpcu kot na morskem dnu, kjer je lahko opaziti nekatere mobilne morske organizme (denimo morske kumare), kako se pred sluzjo umikajo na višje ležeče dele dna. Trenutno je sluzaste makroagregate opaziti v celotnem Tržaškem zalivu in tudi širše v severnem Jadranu," še navajajo v sporočilu za javnost.

Nočni svetlobni 'šov'

Kot zanimivost sicer na biološki postaji omenjajo še, da lahko v nočnih urah v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz namreč dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modro-vijolično svetlikanje. Pojav sproščanja svetlobe je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov. Med bioluminiscentne organizme spada tudi omenjeni Gonyaulax fragilis.

V preteklosti so se sluzasti agregati razbili oz. razgradili po močnejšem vetru ali nevihtah, biologi pa pričakujejo, da bo tudi tokrat tako.