Ni ga čez dober spanec, nanj pa vpliva več dejavnikov – od kvalitetne postelje in prave posteljnine do temperature v spalnici, hrupa in tako dalje. Pomembno je tudi, da spimo dovolj in da gremo ob pravem času v posteljo – vsaj glede na nedavno študijo, ki temelji na podatkih več kot 88.000 udeležencev.

Študija sicer ne more dokazati, da zgodnje ali pozno odhajanje v posteljo prispeva k razvoju bolezni srca in ožilja – nenazadnje je to povezano tudi z drugimi zdravstvenimi stanji ali vedenjem, kot sta ponočevanje in pitje, kar je lahko povezano s tveganjem za srčno-žilne bolezni. Poleg tega študija ni natančno preučila kakovosti spanja udeležencev, le dolžino in čas.

Vendar pa je dr. David Plans, vodja raziskav pri Huma Therapeutics in višji predavatelj na Univerzi v Exeterju ter soavtor študije, dejal, da se telesna ura, če posamezniki zamudijo pomembne trenutke, kot je jutranja dnevna svetloba, ki vsak dan pomagajo ponastaviti našo notranjo uro, v daljšem časovnem obdobju ne ponastavi pravilno, "ta neusklajenost vedenja in slaba cirkadiana ura (način prilagajanja organizmov na okolje) pa povečata vnetje in lahko poslabša regulacijo glukoze, kar lahko poveča tveganje za srčno-žilne bolezni". V reviji European Heart Journal – Digital Health Plans in sodelavci še pišejo, da je 3.172 od 88.026 udeležencev, zaposlenih med letoma 2006 in 2010, razvilo srčno-žilne bolezni v povprečnem času spremljanja 5,7 let, pri čemer ni imel na začetku študije nihče bolezni oz. motnje spanja.

Ekipa je zbirala podatke iz naprav na zapestju

Udeleženci so sedem dni na zapestju nosili posebno napravo, kajti raziskovalce je zanimalo, kakšno vlogo igra čas, ko so udeleženci ponoči zaspali. Ekipa je tako ugotovila, da je v sedmih dneh uporabe naprave od 3172 udeležencev 1371 oseb v povprečju zaspalo po polnoči, 1196 jih je zaspalo okoli 23.00, 473 pa jih je zaspalo okoli 22. ure, medtem ko je le 132 oseb zadremalo pred 22. uro.

Po upoštevanju različnih informacij, kot so starost udeležencev, spol, kajenje, trajanje spanja, nepravilnosti spanja, sladkorna bolezen, njihov krvni tlak in socialno-ekonomski status, so raziskovalci odkrili udeležence, ki so zaspali med 22.00 in 22.59, in ti so imeli manjše tveganje za srčno-žilne bolezni kot tisti, ki so zadremali prej ali pozneje.

Najboljša ura za odhod v posteljo

Tisti, ki so zaspali ob polnoči ali pozneje, so imeli tako za 25 % večje tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja, medtem ko so imeli tisti, ki so zaspali pred 22. uro, manjše tveganje. Tudi premik ure oziroma premik spanca na kasnejši čas je bil povezan z večjim tveganjem – tisti, ki so zaspali med 23.00 in 23.59, so imeli tako 12 % večje tveganje za srčno-žilne bolezni kot tisti, ki so zaspali uro prej.

"Ker smo se prilagodili tudi vsem drugim pogostejšim dejavnikom tveganja za srčno-žilne bolezni, je jasno, da je ta povezava na nek način pomembna," je dejal Plans. Ekipa pravi, da so ugotovitve trdnejše pri ženskah kot pri moških, čeprav razlogi za to ostajajo nejasni. 

Študija ima sicer omejitve, vključno s tem, da temelji samo na odraslih, starih med 43 in 79 let, in bazi podatkov UK Biobank o genetskih in življenjskih informacijah, ki jo raziskovalci uporabljajo za raziskovanje neštetih zdravstvenih težav, ti ljudje pa so pretežno belci. Zato so za preučitev ugotovitev potrebne nadaljnje raziskave z večjim številom udeležencev.

Vir: The Guardian