"31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Na tem kongresu je bilo 354 predstavnikov približno 7.000 hranilnic in njihovih podružnic iz 27 držav. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah," so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije, dodali so še, da je svetovni dan varčevanja namenjen promociji varčevanja po vsem svetu in ozaveščanju javnosti o pomembnosti varčevanja za sodobna gospodarstva in za posameznike. Svetovni dan varčevanja se po zadnjih podatkih zaznamuje v 80 državah.

Kaj je varčevanje in kateri so najpomembnejši motivi, ki naj bi bili povezani z varčevanjem?

Varčevanje gospodinjstev predstavlja tisti del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki ga ta ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč ga privarčujejo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Med najpomembnejše motive varčevanja gospodinjstev v državah evrskega območja sodijo po ugotovitvah Evropske centralne banke: zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke (kot je bil npr. izbruh pandemije), zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (npr. za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.  

Gospodinjstva v Sloveniji so v 2020 privarčevala povprečno višji delež razpoložljivega dohodka kot gospodinjstvo v evrskem območju in v Evropski uniji 

Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v letu 2020 rekordno visoka, 22,6-odstotna (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 13,4 %). 

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so v letu 2020 imeli najvišjo stopnjo varčevanja Nizozemci (24-odstotno), najnižjo Slovaki (10,9-odstotno). Gospodinjstva v Sloveniji so se z 22,6-odstotno stopnjo bruto varčevanja med opazovanimi evropskimi državami uvrstila na tretje mesto, hkrati pa tudi nad povprečje v evrskem območju (19,5 %) in v Evropski uniji (18,7 %).

odstotna). Zlasti dolgoročna posojila (ročnost odplačila obveznosti daljša od enega leta) so se povečala v izrazito manjšem obsegu, kot v preteklih treh letih, in sicer za 101 milijon EUR ali 0,8 % (v 2019 so se glede na leto 2018 dolgoročna posojila povečala za 683 milijonov EUR ali 6 %).

V strukturi finančnih obveznosti slovenskih gospodinjstev še vedno prevladujejo posojila in ta so v letu 2020 znašala 13 milijard EUR ali 88,2 % vseh finančnih obveznosti. Največji delež med posojili so sestavljala dolgoročna posojila (82,4 %), sledili so trgovinski krediti, avansi in druge obveznosti (11,8 %) ter kratkoročna posojila (5,8 %).  

Potrošniška posojila so v zadnjih nekaj letih naraščala bistveno hitreje kot stanovanjska in druga posojila. V letu 2020 pa je bil njihov upad med posameznimi vrstami posojil najizrazitejši (med drugim zaradi makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva in povečane previdnosti gospodinjstev pri zadolževanju zaradi negotovih razmer). Rast stanovanjskih posojil je ostala sorazmerno stabilna. 

Dolg gospodinjstev v Sloveniji (merjen kot razmerje med finančnimi obveznostmi iz posojil in razpoložljivim dohodkom) se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšal (za 1,4 odstotne točke) in znašal povprečno 43 % (dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 znaša 45 %).