Namreč na družbenih omrežjih se je pred dnevi pojavila objava, ki ima že skoraj 6000 delitev, v njej pa avtor navaja, da je analiza puščavskega peska, ki ga je prejšnji konec tedna v neobičajno velikih količinah k nam prinesel južni veter, pokazala, da so v delcih odkrili celo paleto različnih kovin, ki jih v Sahari sploh ni. Analizo so po besedah avtorja opravili na priznanem kemijskem inštitutu.
"... Našli so aluminij, barijev nikelj in arzen (kovine, ki jih v puščavi Sahara ni!) v količinah, ki do 700-krat presegajo dovoljene meje: arzena 44-krat, barija 660-krat, niklja 2500-krat, cinka 64-krat in železa 23-krat več," med drugim avtor navaja v objavi, ki pa so ji, vsaj glede na poobjavljanje in odzive, mnogi celo verjeli.
Seveda ne gre za resnico, saj so na kemijskem inštitutu zanikali povezavo z objavo. "V zvezi z navedbo na profilu na Facebooku, kjer je zapisano, da je kemijski inštitut analiziral saharski pesek, in kjer je v nadaljevanju navedeno tudi, kaj vse in v kakšnih količinah naj bi našli v vzorcih, sporočamo, da takšnih analiz na kemijskem inštitutu nismo opravili. Tudi sicer analiz saharskega peska ne opravljamo."
Takšne zlorabe njihovega imena in pa predvsem tovrstne objave, v katerih se podajajo neresnične in zavajajoče informacije, ki med ljudmi sprožajo nemir, na inštitutu obsojajo. "Ob tem želimo opomniti na to, da izogibanje lažnim informacijam na Facebooku ali katerikoli drugi platformi družbenih medijev zahteva predvsem kritično razmišljanje in temeljito preverjanje dejstev," še dodajajo v odgovoru na naša vprašanja.
Tovrstna širjenja lažnih informacij z namenom, da bi ljudi prepričali, da so žrtve namernega zastrupljanja in uničevanja, niso redka. Kar spomnimo se vseh teorij zarote, ki so krožile v času pandemije koronavirusa. Pa raznih teorij o nevarnosti t. i. chemtrailsov, težkih kovin v zrnih toče in drugih oblik vremenskega inženiringa.
Zakaj še vedno mnogi raje verjamejo v zarote kot pa v znanost?
Kot je lansko poletje za 24ur.com povedala klinična psihologinja mag. Anica Prosnik Domjan: "Pogosto se razvije efekt množice oziroma čredni nagon, ki mu ljudje sledijo brez kritičnega razmisleka in ne da bi vsaj poskušali poiskati razumsko razlago za takšno informacijo, saj je veliko lažje in udobneje preprosto povzeti nekaj že povedanega in se prepustiti večinski struji. Ljudje tudi ne prenesejo pritiska razmišljati drugače od večine, zato se raje zlijejo z njo."
A ob vseh podnebnih spremembah, ki se nam dogajajo in se še bodo dogajale, je misel, da ljudje raje množično širijo nepreverjene resnice kot pa znanstveno potrjena dejstva, zastrašujoča.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV