Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) obvešča, da je bil na podlagi pozitivnih rezultatov preiskav v Sloveniji potrjen prvi primer aviarne influence (H5N1) oziroma ptičje gripe pri domači perutnini na manjšem gospodarstvu na območju občine Slovenska Bistrica. Sum je postavil veterinar praktik na podlagi prijave imetnika o povečanem poginu perutnine. V zvezi s prijavo se je sestalo Državno središče za nadzor bolezni. Ukrepi na okuženem gospodarstvu in območjih z omejitvami se izvajajo v skladu z zakonodajo.

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tako ponovno opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni. Z izvajanjem ukrepov za zgodnje odkrivanje in hitro potrditev bolezni se lahko omeji širjenje bolezni in posledično zmanjšajo škode, ki jih pojav bolezni povzroči. 

Aviarna influenca ali ptičja gripa

Ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi influence tipa A. Pri pticah se lahko okužba z dotičnim virusom pojavi v dveh oblikah – kot visoko patogena aviarna influenca (HPAI), kjer je značilna visoka obolevnost in smrtnost tudi do 100 odstotkov, ali kot nizko patogena aviarna influenca (LPAI), kjer se pojavijo blagi klinični znaki in nizka smrtnost, lahko pa bolezen mine tudi neopažena.

Za okužbo z virusi AI je dovzetna vsa perutnina (kokoši, pure, race, gosi, pegatke, prepelice, jerebice in fazani), golobi, tekači (noj, emu) ter okrasne in prostoživeče ptice. Z določenimi podtipi se lahko okužijo tudi človek in drugi sesalci, so še zapisali pri Upravi Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter dodali, da do okužbe pri perutnini pride največkrat zaradi stika z okuženimi vodnimi pticami ali drugo okuženo perutnino ali prek stika s kontaminiranimi površinami.

Prvi klinični znaki se lahko pojavijo že v nekaj urah pa do 14 dni po okužbi. Klinični znaki so zelo različni, prizadet je lahko dihalni, prebavni, reprodukcijski oziroma živčni sistem. Najbolj očiten znak je visok pogin, tudi do 100 %, ki se lahko pojavi brez predhodnih kliničnih znakov. Najznačilnejši znaki bolezni pa so ravnodušnost, zmanjšana poraba krme in vode, nasršenost perja, zmanjšano oziroma neobičajno oglašanje, kihanje, kašljanje in izcedek iz nosnic ter edem podkožja. 

Opazen je tudi močan padec nesnosti. Iztrebki so tekoči in zeleno ali belo obarvani. Koža na področju glave in nog je cianozna. Pojavijo se tudi živčne motnje (tresenje in zavijanje glave in vratu, krči, nekoordinirano gibanje, živali težko stojijo, so neaktivne, imajo spuščene peruti).

Prenos bolezni

Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi s, kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi. Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, pa so največkrat vzrok širjenja bolezni.

Prijava bolezni

Aviarna influenca spada med posebno nevarne bolezni živali in je obvezno prijavljava bolezen. Vsak sum ali pojav bolezni je treba takoj prijaviti najbližji veterinarski organizaciji ali Območnemu uradu Uprave. Imetniki perutnine morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni pri perutnini ter dosledno izvajati preventivne in biovarnostne ukrepe.