Mesečna redkvica spada v družino križnic, kar je dobro vedeti, saj ima enake škodljivce in podobne bolezenske težave kot zelje, cvetača in druge kapusnice, njena najbližja sorodnica pa je vrtna redkev. Sejemo jo vse leto, uspešno pa kali že takrat, ko je prst ogreta na zgolj 2 stopinji Celzija, kar uspe samo še bobu, solati in grahu. Redkvica sicer sodi med vrtnine z najkrajšo rastno dobo, saj čas od setve do žetve traja zgolj mesec dni, od tu tudi njeno ime – mesečna redkvica. Če je zemlja pregnojena, so redkvice puhle in brez okusa, enake težave se pojavijo tudi pri setvi, ko je prevroče, zato jo takrat sejemo pod paradižnik ali pa zemljo pomešamo z mivko, redkvicam pa nudimo dovolj vode. Ob redkvici je priporočljivo posaditi krešo, solato, fižol, paradižnik in korenje, nikakor pa kumar in čebule.

100 gramov svežih redkvic vsebuje zgolj 12 kalorij in veliko vitamina C, bogate so tudi z rudninami, železom, silicijem, selenom in antioksidanti, največ teh sestavin pa najdemo v listih, iz katerih lahko stisnemo sok. Redkvičini listi so sicer pretrdi za žvečenje, a se prav v njih skriva največ karotenoidov, flavonoidov, klorofila in kalcija. Zaradi velike vsebnosti kalija redkvica ugodno vpliva na delovanje ledvic in pomaga izločati vodo.

Glavni škodljivec mesečne redkvice je svetleč hrošček – bolhač, pa še ta je nevaren samo, dokler imajo rastlinice samo klične liste. Pozneje preluknjano listje ne škodi pridelku,

zato bolhačev ne zatiramo, preženemo pa jih lahko tako, da križnice sejemo med solato ali pozneje pod paradižnik, lahko pa kot zastirko med vrstice polagamo paradižnikove liste in stebelca, ki hrošču smrdijo. Tla morajo biti redno vlažna in zračna.