Gregorja smo spoznali v zadnji, 6. sezoni oddaje Delovne akcije na POP TV. Čeprav se vsak dan peš odpravi na delo v kar nekaj kilometrov oddaljeno restavracijo, kjer opravlja delo kuharja, denarja, da bi vsaj za silo obnovil svoj dom, nikoli ni imel dovolj. Sedaj, ko se je na svoj novi dom že dodobra navadil in vanj z veseljem povabi tudi svoje sodelavce, ki niso le njegovi prijatelji, ampak kar druga družina, smo z njim poklepetali o tem, kakšno je danes njegovo življenje, zaupal pa nam je tudi, zakaj je toliko časa odlašal s prijavo na Delovno akcijo in kdo je bil naposled 'kriv', da je prijavo le oddal. 

Kako se ti je spremenilo življenje po delovni akciji? Se je to, da si dobili nov dom, poznalo tudi na drugih področjih tvojega življenja?

Življenje po Delovni akciji se mi je obrnilo na boljše. Poznalo se je najbolj na področju mojega razpoloženja in počutja. Prej je bilo moje življenje zelo stresno, zdaj je tega stresa veliko manj.

So se ti po Delovni akciji zgodile kakšne življenjske prelomnice? 

Kar se tiče življenjskih prelomnic, bi izpostavil, da sem po Delovni akciji spoznal veliko prijaznih ljudi, s katerimi imam stike še danes. 

Po obisku Delovne akcije si se tudi sam (in s pomočjo prijateljev) lotil določenih del na hiši. Kaj vse ti je še uspelo urediti?

Malo smo poskusili urediti okolico. Imam novo pridobitev, klimo, ki mi je to poletje zelo prav prišla. Redno vzdržujem prostore, koliko se le da, da ostanejo taki, kot sem jih dobil. Za fasado, streho in zgornje prostore pa se za zdaj ni spremenilo še nič, ampak redno varčujem, da uredim eno po eno tudi te stvari. 

V katerem prostoru svojega doma preživiš največ časa?

Zaradi svojega napornega urnika največ časa preživim v spalnici. Kadar sem prost, pa v kuhinji in dnevni sobi. Rad sem tudi zunaj. 

Ali sedaj v svoj dom pogosto povabiš prijatelje in sodelavce? Kaj najraje skupaj počnete?

Zdaj me ni več sram povabiti ljudi v svoj dom, moja družina je pogosto pri meni. Prijatelji pa občasno, kadar uspemo uskladiti svoje urnike. 

Mi lahko zaupaš, kdo te je prijavil na Delovno akcijo? Si imel pri tem kakšne pomisleke?

Jaz sem kar odlašal s prijavo na Delovno akcijo. Moji sodelavci so me spodbujali, naj se prijavim, a sem zmeraj odvrnil, da bom. Tako je minilo več kot leto dni, a še vedno nisem zbral poguma. Dokler me enkrat niso prišli iskat domov, me peljali v službo in postavili v pisarno in mi rekli, naj jim povem svojo zgodbo, ker me bodo oni prijavili. Sprva sem bil v šoku, a sem jim, sicer ne prav rad, povedal svojo življenjsko zgodbo. Tega ne govorim rad, ker vsak ima svoje probleme, s katerimi gre skozi življenje, ampak zaradi njihove vztrajnosti sem to storil.

Seveda me je bilo malo strah, ker sem vedel, da bo to po televiziji. Veliko ljudi bo videlo mojo situacijo, nisem vedel, kaj si bodo mislili in komentirali, kakšno bo moje življenje po tem. 

Ko se je dejansko začela Delovna akcija, sem spoznal super ekipo. Še posebej z Ano sva se veliko presmejala in pogovarjala o raznih stvareh, kar je pripomoglo k temu, da sem pozabil na vse, in ko je bilo konec, ko sem videl prostore, ki so mi jih uredili, mi je odleglo, kot da se bi mi kamen odvalil od srca. 

Kaj bi svetoval nekomu, ki se obotavlja, ali bi se prijavil na Delovno akcijo?

Na kratko bi rekel, da ima vsak svojo zgodbo, probleme, a naj ne bo nikogar, ki potrebuje pomoč, strah. Če obstaja možnost, da ti nekdo pomaga, sprejmi, ne oziraj se na druge, saj gre za tvoje življenje. Tudi mene je bilo strah, a ne za dolgo.