Moje sanje

Želim si lepo hišo, 

obarvano s toplimi barvami. 

Z ogromno svetlobe in vrtom okoli hiše, ki me pomirja. 

Želim si mir. 

Toplih oblek. 

Prijetnega pogleda mimoidočih. 

Čarobnega nasmeha otrok, ki bi me zbujal.

To so besede gospe Mikice, ki je svojo žalost in gorje pretopila v knjigo s poezijo. V peti oddaji nove sezone Delovne akcije Ana namreč spozna Mikico in Aljo Gligić, ki jima življenje ni bilo naklonjeno.

Mikica je tako kot veliko drugih žensk želela le lepo in varno življenje, s partnerjem, ki ga ljubi, in z zdravimi otroki. A življenje še prehitro pokaže zobe: "Dejansko si nisem mislila, da lahko gre človeku tako navzdol." Namesto varnega družinskega pristana je živela v strahu, partner je bil alkoholik, nasilnež, edina svetla točka so bili njeni hčerki in sin. Nato je v njeno življenje posegla še bolezen, zbolela je za rakom na maternici in mehurju, ki ga je na srečo premagala. 

Toda življenje matere samohranilke ni bilo lahko, večkrat so bili lačni kot siti. Nato pa je v njuno življenje usekala nova tragedija, zaradi prirojene srčne napake je umrla ena od hčerk. "Vse bi dala, samo da jo objamem in stisnem k sebi ... a tega ne bo ..." je skrušena Mikica.

Pred tremi leti je mama postala tudi Alja ... Takrat si je obljubila, da mame ne pustita same. "Vem, da se moram počasi pripravljati, da bo tudi ona počasi šla, vendar nočem da zadnja leta svojega življenje živi v tako slabih razmerah."

Mikica ima majhno pokojnino, ki ji ne omogoča, da bi uredila hišo, zaradi poplave kuhinja ni bila več uporabna, zato ima zasilno kuhinjo v drugi sobi, toda tam ni tekoče vode, zato vso posodo pomiva v banji. Hiša ima staro kopalnico in slabo električno napeljavo. Pozimi je zelo mrzlo, kajti Mikica ima le majhno peč na drva, centralnega sistema pa ni.