Združeno kraljestvo bo opolnoči uradno zapustilo Evropsko unijo. Pred približno pol leta pa sem sama tam našla svoj drugi dom. Čeprav sem o Veliki Britaniji vedela veliko, saj sem o angleški kulturi tudi študirala, pa sem bila vseeno precej presenečena nad nekaterimi majhnimi, a opaznimi razlikami v vsakdanjem življenju. Denimo že v načinu oziroma okolju bivanja. 

Primerjala sem domove v Nottinghamu, kjer preživljam polovico časa, in domove v Ljubljani, ki je še vedno prav tako moj dom. Zanimivo je, da sta mesti pobrateni od leta 1963. Sta tudi približno enake velikosti po številu prebivalcev – Ljubljana jih ima več kot 284 tisoč, Nottingham pa dobrih 321 tisoč. Je pa sama površina mesta Nottingham za več kot pol manjša od Ljubljane in je zato bolj gosto poseljeno.  

STANOVANJE VS. HIŠA

V primerjavi z Ljubljano, kjer veliko ljudi živi v stanovanjih, je Nottingham mesto, kjer prevladujejo stanovanjske soseske z vrstnimi ali samostojnimi hišami. Zelo malo je večstanovanjskih stavb in blokov. Velikih stanovanjskih stolpnic je le za vzorec. Podobno je tudi v drugih angleških mestih, z izjemo Londona, kjer je stanovanjskih stolpnic kar precej.

Najemnine za stanovanja v Nottinghamu se začnejo pri 370 funtih (približno 440 evrov) za garsonjero, za hiše pa pri 525 funtih (približno 620 evrov) – toliko bi denimo ta hip odšteli za vrstno hiško na obrobju mesta. Povprečna letna bruto plača v Nottinghamu znaša okoli 26.000 funtov (30.700 evrov). V Ljubljani medtem najem garsonjere stane od 250 evrov naprej, najem hiše pa od 700 evrov v Sostrem, torej predmestju Ljubljane. Povprečna letna bruto plača v Sloveniji pa je lani znašala okoli 21.600 evrov.

A v nečem smo si Slovenci in Britanci podobni – tako eni kot drugi namreč "verjamemo" v lastništvo in torej nepremičnine kupujemo. Najemniška kultura, kot je denimo v Nemčiji ali Švici, ni tako razvita.

FASADA

Prva stvar, ki jo opazimo, ko se sprehajamo po mestu, je zunanji videz hiše oziroma stavbe. V Angliji je ta dokaj "uniformirana", saj imajo skoraj vse hiše, pa tudi drugi objekti, podobno – opečnato fasado. Razlike so morda le v barvi opek. Britanci so izjemno ponosni na to svojo posebnost in pravijo, da se lepota in kakovost hiše lahko oceni že po tem, kako dobro so zložene opeke, ki jih vidimo na fasadi.

Tudi novogradnje sledijo tradiciji in imajo praviloma opečnato fasado. Čeprav je to tipično britansko in je zelo estetsko, pa se morda kdaj zazdi preveč monotono, saj so vse hiše narejene "po istem kopitu". V Sloveniji smo vajeni drugačnih fasad, prevladujejo sicer bele ali pa zelo svetli odtenki, a se tu in tam najde kakšna izjemno pisana, kamnita ali lesena fasada.

OKNA

Okna so še ena od stvari, ki se precej razlikujejo med državama. V britanskem domu so ta pogosto križna ali mrežna. Zelo redko boste videli okna, ki so narejena iz ene same neprekinjene steklene ploskve, kot je to ponavadi v Sloveniji. Poleg tega so takšna križna okna ponavadi fiksna, oziroma so razdeljena na večji in manjši del, pri čemer se le eden od obeh delov – praviloma manjši – odpira.

Tudi pri odpiranju oken se Britanci razlikujejo, saj se ponavadi njihova okna ne odpirajo povsem, pač pa le “na kip”. In odpirajo se v drugo smer, kot pri nas. Namesto navznoter in tako, da je odprtina zgoraj, se odpirajo navzven in tako, da je odprtina spodaj. Takšno odpiranje sicer ima smisel, če pomislimo, da na Otoku pogosto dežuje in tudi, ko okno odpremo, to zaradi svojega naklona še vedno nekoliko ščiti pred tem, da bi ob večjem nalivu in vetru padavine zaneslo v stanovanje.

Otočani niso preveč navdušeni nad žaluzijami in roletami. Okna raje zatemnijo s težkimi zastori. Vsaka hiša je tako ponavadi opremljena z dvojnim vodilom za zavese – eno za navadne zavese, drugo pa za zastore. Pri nas pa navadne zavese že dolgo niso nujna oprema v stanovanjih. Ljudje se raje odločajo za panele, žaluzije, senčnike, rolete ...

VRATA, KLJUKE

Vrata britanskih hiš so največkrat bela, a so pogosto tudi barvna, predvsem rdeča, modra, siva. Ponavadi imajo vrata tudi stekla, skozi katera v hodnik prodira dodatna svetloba. Verjetno največja razlika med vhodnimi vrati slovenskega doma in vhodnimi vrati britanskega doma je reža v spodnjem delu vrat, skozi katero poštarji oddajo pošto. Redko lahko vidimo klasične poštne nabiralnike, s kakršnimi so opremljene hiše v Sloveniji.

Ena od stvari, ki tujca na začetku malce zmede, je tudi način, kako se zaklepajo vhodna vrata. Ko vrata zapremo, moramo namreč kljuko obrniti navzgor, šele nato lahko zaklenemo. Če jih samo zapremo in skušamo zakleniti, se ključ ne bo premaknil.

V notranjih prostorih pa imajo za razliko od navadnih kljuk, ki prevladujejo v Sloveniji, v britanskem domu bunke.

KOPALNICA IN KUHINJA

Kam sodi pralni stroj? V slovenskem domu ga najpogosteje najdemo v kopalnici, morda ima kdo celo poseben prostor, ki je namenjen pralnemu in sušilnemu stroju. Pri Angležih pa je pralni stroj največkrat kar v kuhinji, kot del kuhinje. Košara za perilo je sicer še vedno ponavadi v kopalnici, a pralnega stroja tam praviloma ni. Novejše hiše imajo sicer pogosto poseben prostor med kuhinjo in kopalnico za pralni in sušilni stroj.

Se spomnite, da smo nekoč imeli pipe z dvema ročajema – enega za vročo in drugega za hladno vodo. Danes tega skorajda nikjer več ni, saj so jih izpodrinile mešalne armature. Britanci pa nimajo le dveh ročajev na eni pipi, pač pa imajo dve ločeni pipi – eno za vročo, drugo za hladno vodo. Pogosto sta pipi tudi precej oddaljeni ena od druge, kar predstavlja dodaten izziv, ko želiš ujeti malo vroče vode iz ene pipe in nato še malo hladne iz druge, ker je vroča voda hitro prevroča.

Večina ljudi je zaradi nepraktičnosti takšnih pip sicer v svojih domovih že zdavnaj presedlala na mešalne pipe z enim ročajem. Toda, ta angleška posebnost se še vedno ohranja v nekaterih starejših hišah in predvsem v nekaterih lokalih oziroma angleških pubih.

A to ni zadnja stvar, ki razlikuje britanske od slovenskih kopalnic. Ena od stvari, ki se mi je zdela nenavadna, je, da imajo v kopalnicah, ki so v zgornjih nadstropjih, pogosto po tleh namesto ploščic kar talno oblogo iz linoleja, v najhujših primerih pa celo kar preprogo. Ker je ogrodje hiš ponavadi leseno, obloženo z mavčnimi ploščami, pa zato tla precej škripajo.

Poseben je tudi način, na katerega v kopalnici in stranišču Britanci prižigajo luč. Namesto klasičnega stikala s stropa visi vrvica, ki jo potegneš, ko želiš prižgati ali ugasniti luč.

PROSTORNOST IN UDOBJE

Britanske hiše niso pretirano velike, čeprav ima tipična hiša ponavadi poleg kuhinje v spodnjem nadstropju eno ali dve "dnevni" sobi, v zgornjem nadstropju pa pogosto tri spalnice. A število sob ne pomeni tudi prostornosti. Spalnice so ponavadi ravno dovolj velike, da gre v njih zakonska postelja in omara. Če ima hiša tri ali več spalnic, pa je ena zagotovo tako imenovana "box room", v katero lahko namestimo le eno majhno posteljo in majhno pisalno mizo ali morda manjšo omaro. Tudi pri novogradnjah očitno "varčujejo" pri prostoru in spalnice niso nič večje.  

Standardna zakonska postelja na Otoku je manjša od standardne zakonske postelje pri nas. Britanska dimenzija postelje "king size", ki je druga največja, je 150 x 200 centimetrov, pri nas pa za standardno zakonsko posteljo veljajo mere 160 x 200 centimetrov.

Stopnišča so ponavadi precej ozka, da je včasih že kar izziv, kako v zgornja nadstropja vnesti večje kose pohištva. Tudi hodniki in veže so pogosto zelo ozki in majhni, da v njih skorajda ni moč postaviti omarice za čevlje. Te zato mnogi shranjujejo kar v garderobnih omarah ali v škatlah pod posteljo.

Britanci prisegajo na debele preproge, ki prekrivajo celotna tla. Morda se v spodnji etaži v zadnjem času vse bolj odločajo za ploščice, laminat ali parket, vendar zgornja nadstropja in stopnišče so praviloma v celoti obloženi s preprogo. Glede na to, da so tla v zgornjem nadstropju iz lesa in mavčnih oblog, je to celo razumljivo, saj debela preproga dokaj zaduši zvok korakov.

Skoraj vsaka hiša v Sloveniji ima klet ali podstrešje, pogosto pa kar oba prostora. Tam shranjujemo razne stvari, ki jih ne potrebujemo nujno, pogosto pa so ti prostori "natrpani" z raznorazno šaro. Le redke hiše v Nottinghamu imajo klet ali podstrešje, v katerega bi lahko kaj pospravili. Imajo pa zato za odlaganje takšnih nenujnih in sezonskih stvari (lopate, pnevmatike, žar, kolesa) ponavadi na vrtu posebno vrtno lopo.

Sta pa tako slovenski kot britanski dom topla. V Sloveniji se tisti, ki živijo v mestu, velikokrat ogrevajo na toplovod, starejše hiše še vedno kurijo drva ali pelete, vse bolj pogosto pa v hišah nameščamo toplotne črpalke. Na Otoku pa se največ gospodinjstev ogreva na zemeljski plin. Dodatno toplino pa v dom vnaša kamin, ki ga ima praktično vsaka hiša. Starejše imajo klasičen kamin na drva, večina pa ga je zamenjala s plinskim ali celo električnim kaminom.