Vinska trta zahteva pozornost in nego skozi vse leto. Saditi jo je treba v času mirovanja, od jeseni do konca aprila, a ne v času, ko so tla zamrznjena ali prekrita s snegom. Naslednji pomemben korak je obrezovanje. Prvih nekaj let je aktualen samo zimski rez, ki se opravi od konca novembra do sredine marca, pri katerem je pomembno, na koliko očes obrežemo trto, po petem letu pa je trs v polni rodnosti in zimskemu je treba dodati še poletni rez, kamor spadajo tudi pletje mladik, odstranjevanje listov, vršičkanje in redčenje grozdja. Ves čas morate biti pozorni na morebiten napad škodljivcev in bolezni ter pravočasno ukrepati s škropljenjem, saj ste lahko sicer hitro ob dobršen del pridelka.
Rezultat skrbne nege skozi vse leto je bogata letina v času trgatve, ki praviloma poteka od sredine septembra do konca oktobra. Rdeče grozdje je najbolje trgati v toplem vremenu, saj je pomembno, da proces vrenja steče čim prej. Mletju sledi tako imenovana maceracija oziroma namakanje grozdja, s čimer se izlužijo barvila, aromati in ostale snovi iz kožic grozdnih jagod. Nato se drozga spreša in pretoči v sod ali cisterno. Bele sorte grozdja je priporočljivo trgati zjutraj, ko je grozdje še hladno, saj ga načeloma ni treba macerirati, temveč razsluziti, s čimer se zakasni postopek vrenja. Ko se vino zbistri, s pretokom v drug sod ali cisterno odstranite najbolj grobo usedlino, nato pa sledi alkoholno vretje, proces, med katerim se grozdni sladkor ob prisotnosti kvasovk spremeni v alkohol.
Kakšni so optimalni pogoji za shranjevanje vina?
Ko mošt postane vino, ga nekateri skozi vse leto hranijo v sodih v vinskih kleteh, drugi ga ustekleničijo in bodisi prodajo bodisi shranijo. Morda se sliši nekoliko nenavadno, a pravilna hramba vina zahteva enako mero pozornosti kot vzgoja vinske trte. Najoptimalnejša rešitev je zagotovo vinska klet, saj v njej najlažje zagotovimo vse pomembne dejavnike pravilnega shranjevanja. Prvi je temperatura, ki naj bi se gibala med 10 in 15 stopinj Celzija. Če je vino v preveč hladnem prostoru, lahko zmrzne in izgubi kakovost. Če je v pretoplem prostoru, pa toplota pospeši proces staranja. Na ohranjanje kakovosti vina pomembno vpliva tudi vlaga. Če je prostor premalo vlažen, se zamašek hitro suši in jemlje vlago iz vina. Posledično se povečuje zračna blazinica med vinom in zamaškom ter v steklenico prihaja kisik. Če je vlage preveč, se lahko razvije plesen. Na staranje vina vpliva tudi stalna močna svetloba. Ultravijolični žarki, ki prodirajo skozi steklo, lahko namreč povzročijo pospešeno zorenje vina.
Marsikateri ljubitelj žlahtne vinske kapljice si želi, da bi imel doma vinsko klet. Sodobna tehnologija danes omogoča, da lahko v vrhunskem vinu uživate tudi, če živite v stanovanju ali v hiši brez kleti. Rešitev so vinske vitrine, ki ustvarijo idealne pogoje za hrambo vrhunskih vin, bodisi za staranje bodisi za redno uporabo. Najbolj vneti vinoljubi se boste najbrž odločili za vinsko vitrino DiVino, ki omogoča shranjevanje od 7 pa kar do 81 steklenic, odvisno od modela vinske vitrine, in z ohranjanjem stalne ravni vlažnosti med 50 in 80 odstotki zagotavlja, da je vino vedno shranjeno na temperaturi profesionalnih vinskih kleti. Police v vinski vitrini so narejene iz prožnega ekološkega bambusa, močnega, enostavnega materiala, ki omogoča shranjevanje steklenic poljubne oblike in velikosti.
V podjetju Candy se zavedajo pomena funkcionalnosti aparatov, zato so se pri oblikovanju vinskih vitrin posebej posvetili sožitju sloga in tehnologije. Vitrine DiVino se popolnoma ujemajo s slogom kuhinje, dnevne sobe ali pisarne. Njihova elegantna dvojna steklena vrata omogočajo hiter pregled steklenic na zalogi, hkrati pa jih ščitijo pred potencialno škodljivimi učinki UV-žarkov. LED-lučka v hladilniku zagotavlja optimalno vidljivost, tako da lahko prepoznate steklenico, ki jo potrebujete, ne da bi odprli vrata in dvignili temperaturo v notranjosti. S funkcijo Inventory Assistant lahko kadar koli preverite, katero in koliko vina imate še v vitrini. Preprosto vnesite ukaz ali uporabite glasovne ukaze v svoji aplikaciji Candy simply-Fi, da na seznam dodate ali z njega odstranite vino, medtem ko nakupujete ali uživate v njegovi svežini.
Postrežba vina: optimalna temperatura in pravi kozarci
Poleg ustreznega shranjevanja pa je ključnega pomena tudi pravilna postrežba vina. Pri tem morate biti pozorni na dve stvari: optimalno temperaturo vina in izbor kozarcev. Tudi tu so vam vinske vitrine lahko v veliko pomoč, saj žlahtno kapljico ohranjajo pri idealni temperaturi za strežbo. A pozor, različne vrste vin je treba hraniti pri različnih temperaturah. Penino tako praviloma strežemo ohlajeno na 6–8 stopinj, bela vina na 8–10 stopinj (dozorela bela vina na 12 stopinj), oranžna in rdeča mlada vina na 12–14 stopinj , rdeča vina pa na 12–18 stopinj Celzija. Za vinsko vitrino DiVino je tudi ta izziv obvladljiv, saj njena elektronska upravljalna plošča omogoča enostavno in pametno upravljanje naprave. Hladilnik vklopite ali izklopite s preprostim dotikom, izberete lahko posebne programe s temperaturami, primernimi za bela, rdeča in peneča vina, ali za shranjevanje kombinacije steklenic različnih vrst vina. Če želite, lahko temperaturo nastavite tudi ročno, med 7 in 18 stopinjami.
Na koncu je tu še izbira pravih kozarcev. Bela vina praviloma postrežemo v kozarcih tulipanaste oblike, ki so na dnu malo širši, pri vrhu pa malo ožji. Pecelj je nekoliko daljši, da vina z rokami ne grejemo. Rdeča vina postrežemo v bolj zaobljenih kozarcih s krajšimi peclji, da se vino lahko zrači in tako dobi lepši vonj. V teh kozarcih pridejo do izraza tudi stara vina (jagodni izbor, stara bela vina). Manjše klasične trebušaste kozarce, ki jih ima skoraj vsako gospodinjstvo, uporabimo za mlajša in lažja vina. Penino ali šampanjec pa postrežemo v ožjih, elegantnih kozarcih v obliki podaljšanega tulipanovega cveta, v katerih lahko opazujemo potovanje mehurčkov od dna proti vrhu, peneča tekočina pa v takšnem kozarcu poleg arome grozdja razvije še vonj po sveže pečenem kruhu, pravijo poznavalci.
Sponzorirana vsebina
