V oddaji Dom in vrt so se tako posvetili tudi protipotresni varnosti. Poklepetali so s strokovnjaki in gledalcem razložili, zakaj je protipotresna varnost pomembna ter kako sploh vemo, ali je naša stava ali hiša potresno varna.

Lahko le domnevamo, ali je potresno varna:

– če je bila zgrajena v zadnjem obdobju. Če je bila zgrajena po letu 1982, lahko domnevamo, da ima dokaj visoko stopnjo potresne varnosti, če je bila zgrajena skladno s takrat veljavnimi predpisi in standardi. Če pa je bila sprojektirana in zgrajena po letu 2008, mora ustrezati danes veljavnim standardom in mora zagotavljati zelo visoko stopnjo potresne varnosti.

– če se osredotočimo na enodružinske hiše, ki so večinoma zidane – če ima objekt v vogalih in na križanjih nosilnih zidov protipotresne vezi, lahko domnevamo, da ima visoko stopnjo potresne varnosti, če jih nima ali te niso pravilno izvedene oziroma razporejene, ima nižjo.

– če so nosilni zidovi razporejeni v obeh pravokotnih smereh objekta in če so enakomerno in čim bolj simetrično razporejeni po površini, ima objekt višjo stopnjo potresne varnosti, če je obratno in imamo na eni strani objekta zelo velik prostor brez zidov in na drugi strani zgoščene zidove, je potresna varnost manjša.

– če je hiša lesena, montažna, zgrajena po sistemu, po kakršnem gradijo pri nas, in ima dovolj sten v eni in drugi smeri, ima visoko stopnjo potresne varnosti.

– če je hiša starejša, kamnita ali opečna, z lesenimi stropi in še ni bila protipotresno utrjena, lahko domnevamo, da ima nizko stopnjo potresne varnosti.

Kakšen je postopek, da pridemo do zanesljivega podatka?

Hišo je treba ponovno preračunati po modernih principih potresnega inženirstva. Za račun pa potrebujemo podatke o objektu. Nekaj jih dobimo iz obstoječe gradbene dokumentacije, po kateri se je objekt gradil. Marsikdaj pa te ni na razpolago ali pa se ne ujema z dejanskim stanjem, zato je treba izvajati preiskave nosilne konstrukcije bistvenih nosilnih elementov. Seveda tega ljudje ne morejo storiti sami – lahko se obrnejo na projektantsko podjetje, ki je za to usposobljeno in opremljeno, je ustvarjalcem oddaje povedal dr. Blaž Dolinšek, univ. dipl. inž. grad., vodja Centra za materiale in konstrukcije.

Kaj lahko storimo sami, da hišo oziroma stanovanje zaščitimo pred potresom?

Sami pravzaprav težko kaj storimo, lahko pa objekt preveri strokovnjak, ki lahko po potrebi izdela tudi projekt protipotresne utrditve objektov. Protipotresni ukrepi običajno zahtevajo konkretne posege v nosilno konstrukcijo, tudi v notranjosti objekta, ne samo na stavbnem ovoju. Sama protipotresna utrditev objektov je draga, če ni povezana s celovito obnovo objekta, saj zahteva precej rušenja finalnih površin in ponovne sanacije zaradi dostopa do nosilne konstrukcije. Po 50 letih so objekti nekako potrebni celovite prenove: prilagoditve novemu načinu bivanja, nove naprave in tehnične novosti, energetske prenove, menjave instalacij, stenskih in talnih oblog itd. In takrat protipotresna utrditev procentualno ne bo predstavljala večjega stroška.