Svetovni dan okolja je eden najstarejših svetovnih dni, ki jih obeležujemo na pobudo Organizacije Združenih narodov in njenega okoljskega programa. Letošnji 5. junij je tako že 47. leto po vrsti, ki tokrat poteka pod geslom Preobrazi, preustvari, obnovi - Generacija za obnovo (#GenerationRestoration). S pobudami in dobrimi praksami želijo spodbuditi, da vsak izmed nas prispeva k ohranjanju okolja. “Smo generacija, ki mora naravi podati roko,” pravijo pobudniki svetovnega dneva okolja.

Svetovni dan varstva okolja je glavno sredstvo Združenih narodov za spodbujanje ozaveščenosti in ukrepov za okolje po vsem svetu. Dan, ki ga vsako leto organizirajo že od leta 1974, je postal tudi ključni temelj za spodbujanje napredka pri okoljskih razsežnostnih ciljev trajnostnega razvoja. Ob tej priložnosti so pri Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili nekaj statističnih podatkov.

Gozdovi v Sloveniji

V Sloveniji, ki je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, za Švedsko in Finsko, prekriva gozd 58 % površine.

V letu 2019 je bilo v slovenskih gozdovih posekane 5.287.863 m3 bruto lesne mase. Za obnovo in nego gozdov pa je bilo skupaj namenjeno več kot 2,5 milijona EUR (za redno obnovo  318.000 EUR).

Dve tretjini odpadne vode sta bili pred izpustom nazaj v okolje prečiščeni

V letu 2019 je bilo v javno kanalizacijo izpuščeno 241,1 milijona m3 odpadnih voda. Pred izpustom iz kanalizacijskih sistemov nazaj v okolje je bilo v čistilnih napravah prečiščenih 69 % odpadnih voda, preostalih 31 % odpadnih voda je ostalo neprečiščenih.

Veliko breme za okolje so odloženi odpadki

Odpadki so veliko breme za okolje, posebno tisti, ki končajo na odlagališčih. V letu 2019 je bilo na odlagališča odpadkov odloženih 169.000 ton vseh vrst odpadkov.

Med odloženimi odpadki so prevladovale mešane frakcije komunalnih odpadkov in ostanki po mehansko-biološki obdelavi odpadkov (skupaj 68 %), sledili so gradbeni odpadki (13 %) ter odpadki iz proizvodnje in obdelave celuloze in papirja (11 %). Količine drugih vrst odpadkov med odloženimi odpadki so bile manjše.

Odpadna hrana je tudi okoljski problem

V 2019 smo v Sloveniji proizvedli 140.804 ton odpadne hrane. Kar polovica (50 %) odpadne hrane je izvirala iz gospodinjstev.

Več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 odstotka kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. Narava v Sloveniji je med bogatejšimi tudi v Evropski uniji (EU). Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena (56 % - zavarovana območja, naravne vrednote, evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000, ekološko pomembna območja). Slovensko naravo še posebej varujemo v 50. naravnih parkih (1 nacionalni, 3 regijski in 46 krajinski), 56 naravnih rezervatih in 1 strogem naravnem rezervatu ter s 1.161 naravnimi spomeniki.

V Sloveniji živi približno 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst. V okviru največjega svetovnega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst ter 60 tipičnih naravnih okolij, kar predstavlja nekaj več kot 10 % vseh vrst in tipičnih naravnih okolij Nature 2000 v EU. Živalske in rastlinske vrste so v Sloveniji v podobnem stanju, kot je povprečje Evropske unije.