V zadnjih nekaj letih v javnosti odmevajo številne burne razprave o plastiki in njeni uporabi. Z njo in s plastičnimi izdelki je prekrit že praktično vsak kotiček našega planeta, najbolj ogrožena pa je pitna voda. Lahko rečemo, da se počasi prebujamo iz sna in tako vedno več pozornosti namenjamo alternativam, vendar se lahko tudi strinjamo, da se stvari na tem področju izboljšujejo prepočasi. Poleg tega je plastika le eden izmed najbolj problematičnih odpadkov, daleč od tega pa da bi bil edini.

Poleg plastike je še mnogo odpadkov in snovi, ki onesnažujejo naše okolje, v članku pa se bomo osredotočili na enega izmed njih, ki mu namenjamo premalo pozornosti. Večina ljudi, posebej kadilcev, ne namenja veliko pozornosti temu, da so cigarete odpadek, ki predstavlja večji problem, kot si mislimo. Morda se kadilci zavedajo, da s kajenjem škodujejo lastnemu telesu, med njimi pa je premalo zavedanja, da kajenje prav toliko kot telesu škoduje tudi okolju. Kadilci cigarete ugašajo povsod, pogosto jih, brez slabe vesti, mečejo celo v odtoke in različno vodovje.

Cigaretni ogorki ne spadajo med biološke odpadke!

Cigaretni ogorki se v primerjavi s plastiko in plastičnimi izdelki razgrajujejo precej manj časa. Medtem ko plastika in aluminijasta folija potrebujeta dobrih 500 let za popoln razkroj, je razgradnja cigaretnih ogorkov primerljiva z žvečilnim gumijem, še vseeno pa ni zanemarljiva. Cigaretni ogorki potrebujejo le dobrih dvajset let, vendar glavni problem ne predstavlja razkrajanje. Ogorki so razgradljivi, nikakor pa ne spadajo med biološke odpadke. Narejeni so iz majhnih plastičnih delcev, v sebi pa vsebujejo številne strupe, ki so vanje prišli s cigaretnim dimom. Prav škodljive kemikalije predstavljajo problem, o katerem govorimo premalo. 

V svetu na letni ravni proizvedemo 5,6 bilijona (5.600.000.000.000) cigaret. Po zadnjih raziskavah naj bi kar dve tretjini teh pristalo na tleh ali v odtokih, le ena tretjina pa na mestih, kamor spadajo. V tobaku se nahajajo številne škodljive kemikalije, kot so nikotin, arzen in težke kovine, ki se na koncu kajenja nakopičijo prav v filtru. In kaj se zgodi, ko cigaretni ogorki pristanejo v odtokih, rekah ali morju? Vse škodljive kemikalije prodrejo v vodo in močno vplivajo na njeno kakovost. 

Zakaj cigaretni filtri sploh obstajajo?

Kot vemo, cigarete vsebujejo neskončno veliko strupenih snovi, ki so nevarne ne le za nas, temveč tudi za okolje. Filtri, kot jih poznamo danes, do 50. let prejšnjega stoletja sploh niso obstajali. Pred tem časom so ustvarjali precej močnejše filtre z razlogom, da bi zmanjšali vnos strupenih snovi, posledično pa tudi zmanjšali možnosti za razvitje pljučnega raka pri kadilcih. Takšne cigarete so bile precej manj učinkovite, saj so filtri zadrževali glavno snov, ki je bila največji užitek kadilcem – nikotin. Tako so začeli izdelovati filtre, ki jih poznamo še danes. Filtri so veliko bolj prepustni, veliko bolj pa tudi bremenijo naše okolje.

In kakšna je rešitev?

Ne bomo moralizirali o škodljivosti kajenja. Najbolj pomembno je, da odpadke odlagamo tja, kamor spadajo. Ko boste naslednjič pokadili enega ali dva, ogorek pustite v pepelniku ali primernem košu. Seveda bi bilo najbolje, če bi vsi kadilci razmislili o prenehanju kajenja, že zaradi lastnega zdravja in tudi samega okolja, vendar je v prvi vrsti pomembno le to, da ozavestimo prepričanje, kakšen pomen ima vsak od nas, ko govorimo o skrbi za okolje.