Vsak člen družbe je pomemben. Potrebujemo tako zdravnike, socialne delavce, smetarje, čistilke, poštarje in pismonoše, potrebujemo trgovce in gostince. Vsak poklic je hvale vreden, in spoštovani bi morali prav vsi. A tistega, ki ga še najmanj spoštujemo, je preprosti slovenski kmet, ki ima v današnji družbi resnično premalo hvale. Verjetno si prav nihče od nas ne predstavlja, da v hladilniku ne bi imel mleka in mlečnih izdelkov, svežih jajc in 'domače' salame. Povprečni človek je navajen, da zahaja v trgovino nekajkrat na teden, a koliko ljudi pomisli na vso delo, ki je v ozadju, da si lahko običajen kupec iz trgovskih polic lahkotno vzame tisto salamo? Koliko ljudi med nami ve, koliko truda je v ozadju enega tetrapaka mleka ali narejenega zavoja sira? Še boljše vprašanje je, kako zelo samoumevno nam je, da imamo vse to na dosegu roke? Zato je zadolžen tudi in predvsem slovenski kmet!
Kakšen je pomen lokalno pridelane hrane?
V zadnjih letih je stopnja samooskrbe in z njo lokalno pridelane hrane, ki je prišla od rok slovenskega kmeta, do slovenskega potrošnika, v Sloveniji precej nihala. V letu 2018 je bila po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nekoliko višja kot leto poprej. Višji delež samooskrbe smo imeli denimo pri žitu, zelenjavi, sadji, jajcih, medu, delež pa se je znižal pri krompirju, mesu in mleku. V letu 2018 smo večjo prirejo zabeležili pri mleku, kjer je bila stopnja samooskrbe 128 %, mesu govedi – 109 % in perutninskemu mesu – 109 %. Zaradi večje rasti domače proizvodnje od porabe se je povečala tudi samooskrba z mesom drobnice, samooskrba s prašičjim mesom pa je ostala na ravni iz leta poprej. Samooskrba z jajci je znašala 96 %, z medom pa 79 %. Stopnja z žitom je bila 68 %, samooskrba s krompirjem pa zgolj 48 %. A kar najbolj preseneča je, da smo pri samooskrbi z zelenjavo v letu 2018 na 39 %, pri sadju pa pri 48 %. Če nam ta podatek še ne dolgo nazaj ni nič povedal, in nas ni niti zanimal, je danes situacija nekoliko drugačna. Ker se po svetu in pri nas zapirajo meje, ker smo kot država dejansko pri več produktih odvisni od uvoza, smo se vsi, po dolgem času, začeli spraševati o pomenu lokalne, domače predelane hrane. Z nakupom le te ne podpiramo le same slovenske kmetovalce, temveč tudi sami vemo, kaj in od koga kupujemo! Nakup lokalne hrane pa omogoča tudi višjo stopnjo varnosti, saj je v 'verigi' manj posrednikov pri rokovanju s samimi živili.
Spodbujati moramo lokalno samooskrbo
V času, ko smo se vsi začeli zavedati pomena lokalne hrane, pomena slovenskega kmeta, predvsem pa pomena slovenske raznovrstnosti, je pomembno, da ne le pomislimo, temveč tudi poskrbimo za kmete. Ti za nemoteno dostavo hrane, predvsem pa za pravilno skrb le te, potrebujejo ustrezne stroje, naprave in predmete, ki jim omogočajo, da lahko nemoteno delajo, predvsem pa nam dostavljajo tako potrebna živila.
Tega se zavedajo tudi pri DBS Leasing, kjer prav s tem namenom nudijo ugoden finančni lizing. Slednja je najpogostejša oblika lizinga, ki je primerna tako za fizične kot pravne osebe! Pri Deželni banki Slovenije vam ponujajo tudi Kredite za kmetijsko dejavnost, ki so namenjeni za nove investicije na kmetiji, kmetom in kmetovalcem, ter ostalim v panogi.
Vlaganje v najnovejšo opremo je, zaradi hitre modernizacije tehnologije, izjemnega pomena in je pravzaprav nujno potrebno tako v kmetijstvu kot v podjetjih, ki želijo ostati konkurenčna. V ta namen pri DBS Leasing ponujajo financiranje vseh vozil in opreme, ki sodijo v kmetijstvo – traktorji, stroji za seno in krmo, priključki za pripravo tal, kombajni, prikolice in drugo opremo za traktorje, gozdarstvo – gozdni kombajni, transporterji in priključki za gozdarske stroje, ter komunalno tehniko – komunalna vozila, kosilnice in mulčerji, manjši traktorji in cestni pometači. Pri Deželni banki Slovenije vam nudijo vse to, ker se zavedajo pomena samooskrbe, predvsem pa pomena lokalno pridelanih dobrih, na katere še včeraj morda skoraj nihče ni pomislil, danes pa si jih vsi želimo.
Sponzorirana objava
