Ko se prazniki iztečejo, je čas, da svoje domove očistimo in odstranimo praznično dekoracijo – vključno z božično smreko. Medtem ko so danes bolj pogosta umetna drevesa, ki jih preprosto zložimo in pospravimo v škatlo, kjer bodo počakala do prihodnjega leta, se morda poraja vprašanje, kaj storiti, če je naš dom med prazniki krasila naravna smreka. Pogledali smo, kako imajo to urejeno v nekaterih evropskih državah in kako je pri nas.
Razen če vaš WC kotliček deluje na poteg ali pa imate takega z ročajem, potem veste, da sta za splakovanje na voljo dve tipki. Pa poznate razliko med njima? Zakaj pravzaprav sploh sta tam in kdaj uporabiti katero?
Če ste pri kompostiranju zelo dosledni, se verjetno držite tudi pravila, da vanj ne sodijo olupki citrusov. A čeprav je prepričanje, da teh vrst odpadkov nikakor ne bi smeli metati na kompost, precej razširjeno, je morda čas, da to ovržemo.
Vsak izmed nas je kavno usedlino že kdaj zlil v straniščno školjko, misleč, da to ne more povzročiti nobenih težav. Pravzaprav nekateri to počnejo na dnevni ravni, saj verjamejo celo, da je lahko koristna kot nevtralizator vonjav. Preberite, zakaj to ne drži in zakaj bi morali za kavno usedlino vsekakor najti drugo odlagališče.
15. november je zakonsko določen dan, od katerega moramo imeti svoje jeklene konjičke obute za zimo. In če so vaše letne pnevmatike popolnoma izrabljene in jih ne boste hranili za prihodnje leto – kam z njimi?
Čeprav že dolga leta velja, da na grobovih, sploh za 1. november, ne smejo manjkati, so opozarjanja na onesnaževanje z enormnimi količinami sveč, ko te postanejo odpadek, vedno glasnejša. Izvirne ideje, kako se upreti temu običaju, zato zadnja leta kar dežujejo, ena izmed teh pa je lahko tudi doma narejena svečka.
Iz krogov okoljsko ozaveščenih aktivistov v zadnjih letih prihajajo glasne pohvale o bioplastiki, saj da naj bi bila ta odlična alternativa navadni plastični masi. Toda kaj sploh je bioplastika? Ali lahko zares reši okoljski problem, ki ga v zadnjih letih preprosto ne gre več spregledati? In nenazadnje, kakšna je sploh razlika med navadno in bioplastiko?
Zaradi visokih temperatur in dolgotrajne suše v Grčiji se je po več desetletjih znova pokazala potopljena vas Kallio.
Prebivalci japonskega mesta, kamor so se dnevno zgrinjale množice turistov, da bi se fotografirale s slavno goro Fuji, so se uprli množičnemu turizmu in pogled na najvišjo japonsko goro zastrli z ograjo. Ukrep je deloval, saj je pritisk turistov na mesto precej manjši, zato so se lokalne oblasti odločile, da začasno umaknejo ograjo.
Ljudje se vse bolj zavedamo, kako zelo pomembno je, da naravo poskušamo ohraniti takšno, kot je. Ena izmed precej perečih tem so tudi odpadki. Če pustimo ob strani, da jih pridelamo preveč, smo lahko nekoliko bolj obzirni vsaj do tega, kam jih odvržemo. Nekateri posamezniki, med njimi so tudi nekateri znani Slovenci, pa gredo še korak dlje, tako da se lotijo čiščenja plaže, kjer dopustujejo.
Voda je dolgo časa veljala za nekaj samoumevnega. Glede na lego in naravo naše dežele pomanjkanje vode ni bilo ravno nekaj, kar bi poznali. Da je ta pritekla iz pipe v steni, pa je bil za velik del Slovenije kar standard. Tudi kvaliteta vode je bila večinoma zelo dobra. Se je pa z razvojem povečala potreba po vodi in hkrati kvaliteta zmanjšala.
Voda je vir življenja in je takoj za kisikom najpomembnejša stvar, ki jo naše telo potrebuje za normalno delovanje. V tem času, ko nas pesti suša in se soočamo s številnimi požari ter nam grozi resno pomanjkanje vode, je zato še posebej pomembno, da vsak posameznik z nekaj preprostimi navadami omeji porabo vode.
