Vsako leto se na planetu porabi 200 milijonov ton plastike. Je tretji najpogosteje uporabljeni naftni derivat na svetu. Prihaja iz neobnovljivega vira (nafta) in ni biorazgradljiv – da se razgradi, lahko traja več kot 1000 let. 

Bioplastika je biološko razgradljiv material, ki je nastal kot odgovor na vedno glasnejša opozorila o škodljivosti plastičnih odpadkov, ki dušijo planet in onesnažujejo okolje. S temi besedami, ki pa niso vedno nujno resnične, se zagovarja neoporečnost bioplastike.  

Kaj je bioplastika?

Bioplastika (biopolietilen, biopolipropilen, polietilen tereftalat, poliakrid ...) je po videzu in teksturi podobna običajni plastiki, vendar je narejena iz organskih materialov. Enoznačne opredelitve, ki bi natančno opredelila bioplastiko, pravzaprav ni. Nekoliko širše gledano pa lahko rečemo, da ima vsaka bioplastika naslednje tri lastnosti:

- pridobljena je iz obnovljivih materialov ali kmetijskih odpadkov, kot so koruza, sladkorni trs, pšenica, krompir, nekatere vrste pa celo iz alg,

- mogoče jo je kompostirati,

- načeloma je biorazgradljiva.

Ti naravni polimeri naj bi bili 100-odstotno razgradljivi, enako odporni in prav tako vsestranski kot navadna plastika. Uporabljajo se v kmetijstvu, tekstilni industriji in medicini, nadomeščajo pa tudi plastično embalažo in druge potrošniške izdelke. 

Bioplastika se je uveljavila kot okolju prijazna, saj v primerjavi s klasično plastiko med proizvodnim procesom porabi 65 odstotkov manj energije in ustvari manj emisij toplogrednih plinov. Po nekaterih napovedih naj bi v naslednjih desetih letih bioplastika pokrila 10 odstotkov vseh potreb na svetovnem trgu. 

Prednosti bioplastike:

- zmanjšuje ogljični odtis,

- omogoča prihranke energije v proizvodnji,

- vključuje uporabo obnovljivih surovin,

- njena proizvodnja zmanjšuje količino biološko nerazgradljivih odpadkov, ki onesnažujejo okolje,

- ne vsebuje zdravju škodljivih dodatkov, kot so ftalati ali bisfenol A,

- je primerna za stik z živili.

Bioplastika ali biorazgradljiva plastika?

Bioplastika in biorazgradljiva plastika sta termina, ki pogosto povzročata zmedo. Bioplastika je, kot rečeno, narejena iz naravnih materialov, vendar pa ni nujno, da je tudi biorazgradljiva. Nekateri izdelki so lahko označeni ali pa se oglašujejo kot biorazgradljivi, čeprav vsebujejo le manjši delež  biorazgradljive plastike. 

Bo torej bioplastika rešila svet? Najverjetneje ne. 

Za izdelavo bioplastike je treba najprej očistiti zemljo za gojenje surovin, kot sta koruza ali sladkorni trs. To pomeni, da pridelava bioplastike prispeva h krčenju gozdov in zavzema zemljo, ki bi se sicer uporabljala za pridelavo hrane. Kot primer lahko navedemo proizvodnjo bioplastike v državah, kot sta Tajska in Brazilija. V teh predelih namreč za proizvodnjo bioplastike močno krčijo gozdne površine, kar posledično vpliva na biotsko raznovrstnost. Tako kot druge oblike kmetijstva lahko tudi ta prinese s seboj prekomerno uporabo gnojil in pesticidov ter izčrpavanje in onesnaževanje vodnih ter gozdnih virov. 

Še ena precej zaskrbljujoča lastnost bioplastike je, da če konča na odlagališčih in ne v postopku kompostiranja in recikliranja, lahko zdrži stoletja in ob tem sprošča metan, močan toplogredni plin.

Kljub temu da se uporabnost bioplastike na trgu širi, pa bo težko povsem nadomestila navadno plastiko

Nobena od vrst bioplastike ni v široki uporabi, ker preprosto ni primerljiva z močjo in drugimi lastnostmi tradicionalne plastike, poleg tega pa je precej dražja. Medtem ko je svetovni trg plastike vreden dober bilijon evrov, ima bioplastika tržni delež 9,6 milijarde evrov.