Ekologija

Država še ne bo znižala praga za plačevanje embalažnine

STA

28. 10. 2019 08.33

Ministrstvo za okolje in prostor si je premislilo in opustilo sprejemanje spremenjene uredbe o embalaži in odpadni embalaži. Predlog je predvideval ukinitev količinskega praga dajanja embalaže v promet za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo, a bo ministrstvo s spremembami počakalo na nov zakon o varstvu okolja.

Ministrstvo za okolje je v začetku poletja v javno obravnavo poslalo osnutek nove uredbe o embalaži in odpadni embalaži. Predlog je med drugim predvideval ukinitev količinskega praga dajanja embalaže v promet za nastanek obveznosti plačila stroškov ravnanja z odpadno embalažo. Ta je sedaj pri 15 tonah letno. Po koncu javne obravnave pa so se na ministrstvu, kot je ta teden v izjavi za novinarje povedala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte, odločili te spremembe opustiti. Uveljavljanje sprememb bi namreč tudi zaradi postopkov pred EU terjalo veliko časa, v katerem pa nameravajo na ministrstvu že sprejeti nov zakon o varstvu okolja. Ta bo podaljšano proizvajalčevo odgovornost uredil povsem na novo. Na zbornici komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem GZS, z odločitvijo okoljskega ministrstva uradno niso seznanjeni.

"Je pa morebitna takšna odločitev logična, saj bi v nasprotnem primeru morali dvakrat spreminjati embalažno uredbo v zelo kratkem času - sedaj bi uredbo morali prilagajati obstoječemu zakonu, po sprejemu novele, predvidoma v roku pol leta, pa prenovljenemu zakonu," je za STA pojasnil direktor zbornice Sebastijan Zupanc.

Vsakič bi bilo treba embalažno uredbo poslati v presojo Evropski komisiji, katere postopek traja približno tri mesece. Ob tem embalažna uredba v svojo polno veljavo ne bi mogla stopiti med koledarskim letom. Torej bi bilo realno pričakovati, da bi začela veljati najhitreje s 1. januarjem 2021. Prevzemanje komunalne odpadne embalaže v letošnjem letu sicer poteka mnogo bolje kot lani, je dodal Zupanc. Tako na ministrstvu kot na zbornici trdijo, da le ena družba za ravnanje z odpadno embalažo sistematično zavrača prevzem – neuradno naj bi bil to Interseroh. Proti tej družbi zato poteka več inšpekcijskih postopkov. Ostale družbe odpadno embalažo od komunalnih podjetij prevzemajo bolj ali manj tekoče.

"V kolikor bodo zgoraj navedeni predpisi sprejeti do sredine prihodnjega leta in bo nadzor nad izvajanjem obstoječih predpisov do uveljavitve novih predpisov deloval tekoče in ažurno, ni pričakovati kakšnih drastičnih posledic v smislu neprevzemanja embalaže z dvorišč komunalnih podjetij. V nasprotnem primeru pa je vse mogoče, tudi ponovna zaustavitev prevzemanja embalaže s strani embalažnih družb," je še opozoril Zupanc.

Država je nameravala prag za plačilo embalažnine znižati v luči težav s prevzemanjem komunalne odpadne embalaže s strani pooblaščenih družb. Lani poleti so komunalna podjetja po državi glasno opozarjala na problematiko nakopičene odpadne embalaže, zaradi katere je grozila okoljska in zdravstvena katastrofa. Družbe za ravnanje z odpadki so na drugi strani trdile, da prevzemajo količine v skladu s svojimi obveznostmi, pri tem jim je pritrdilo tudi sodišče. Država je kratkoročno situacijo reševala z zakonom o interventnem odvozu odpadne komunalne embalaže, srednjeročno pa jo je skušala rešiti z izdajo novih okoljevarstvenih dovoljenj družbam. Problem med drugim nastaja zaradi razlike med količino embalaže, za katero je jasno, kdo je njen povzročitelj in so tudi pokriti stroški ravnanja z njo, ter embalažo iz neznanih virov. V Sloveniji še danes nimamo podatkov o tem, koliko odpadne embalaže sploh nastane, čeprav je ministrstvo z namenom pridobitve teh podatkov vzpostavilo evidenco, v katero naj bi se vpisali vsi gospodarski subjekti, ki jo ustvarjajo.