Plastika je še v prejšnjem stoletju veljala za material prihodnosti, danes pa pomeni gromozansko grožnjo tako okolju kot in predvsem nam, ljudem. Verjetno nihče od nas, ko se na poti v službo, na športno dejavnost ali druga dnevna opravila mimogrede ustavi v trafiki ali na bencinskem servisu, morda tudi v trgovini, niti ne pomisli, kaj bi lahko pomenila tista številka odtisnjena na spodnjem delu. Veliko ljudi verjetno sploh ne ve, da obstaja. Ampak tam je z razlogom, in če bi morda vedeli, kaj pomeni, teh plastenk ne bi več kupovali!

Po zadnjih podatkih statističnega urada je Slovenija v letu 2017 proizvedla 987.151 ton komunalnih odpadkov oz. 478 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. Letno vsak posameznik v Sloveniji porabi od 100 do 300 plastičnih vrečk, ki pa so v uporabi le od nekaj minut do ene ure. Enaka zgodba je s plastenkami za enkratno uporabo, ki jo nekateri, v dobri veri in upanju, da so naredili nekaj dobrega za okolje, uporabijo večkrat. Če ste eden od tistih, ki to delajo, berite članek naprej, mimogrede pa lahko pogledate svojo plastenko, ki ima dnu odtisnjeno oznako, ki označuje kemijsko sestavo plastenke.

Plastika je že vstopila v človeško telo

Med pilotno študijo, ki so jo opravili v Avstriji, so v človeškem blatu našli mikroplastiko. Odkritje, ki bi moralo biti za človeštvo alarmantno, še vedno ni sprožilo dovolj konkretnega razloga za preplah. Ne zgolj oceane, zemljo in zrak, plastika je prišla tudi v naša telesa. Kako? Pilotna študija je bila opravljena na posameznikih, ki so se prehranjevali s hrano in pijačo, ki je bila ovita s plastiko, med njimi pa so bili posamezniki, ki so uživali pretežno morsko hrano. Kljub temu da plastika, za katero do sedaj še niso iznašli ustreznega načina razgraditve, resno uničuje naše okolje, se ljudje še vedno nismo zdramili in naredili konkretnih korakov proti uničevanju našega okolja. Nismo pa tudi pomislili, da bi nehali uporabljati plastiko, ki je preprosto ne potrebujemo.

Takšna oblika plastike so na primer plastenke za enkratno uporabo. Voda v takšnih plastenkah lahko že sama po sebi vsebuje številne škodljive snovi, saj je podvržena tako kemijskim, fizikalnim kot temperaturnim vplivom. Te plastenke tako ne le da ob neprimernem in nespametnem ravnanju z odpadki končajo tam, kjer ne bi smele, ampak škodujejo tudi nam in našemu telesu. Van je že uspelo pogledati plastenko pred seboj? Številka, ki je odtisnjena na njenem dnu, največkrat v obliki trikotnika, označuje njihovo kemijsko sestavo, toda kaj katera pomeni? Katero lahko uporabljamo za večkratno uporabo, za katero pa je bolj priporočljivo, da je sploh ne uporabljamo, še manj pa večkrat polnimo?

PET ali PETE – polietilen tereftalat (oznaka 1)

Plastenke, označene s številom ena, niso primerne za ponovno uporabo! Največ plastenk na tržišču je označenih prav s to številko, takšno plastiko pa najdemo tudi v ovojih različne hrane. Plastika, ki vsebuje polietilen tereftalat, ni, kot smo že dejali, primerna za ponovno uporabo, saj povečuje rast bakterij, vsebuje pa človeku potencialno rakotvorne snovi, kot so antimon, BPA in Deha.

HDP ali HDPE – polietilen z visoko gostoto (oznaka 2)

Plastiko s to oznako najdemo največkrat v tetrapakih za mleko, detergentih, oljih, igračah in tudi v nakupovalnih vrečkah. Ta oblika plastike je ena izmed najpogostejše recikliranih oblik plastike, hkrati pa je tudi vrsta plastike, ki je najbolj varna, saj obstaja izjemno majhna verjetnost, da bi na primer v samo vodo v plastenkah izpuščala kemikalije in ostale snovi.

PVC ali V – polivinilklorid (oznaka 3)

Za PVC vemo, da je mehka in fleksibilna plastika, ki se v industriji uporablja predvsem za plastične pribore in otroške igrače, seveda pa tudi za izdelovanje plastenk. PVC uporabljajo tudi za izdelovanje kablov, okenskih okvirjev in drugih stvari, ki jih imamo ljudje za vsakodnevno uporabo. Vsekakor pa je PVC ena vrsta plastike, ki vsebuje številne nevarne snovi (predvsem DEHP in BPA), hkrati je to plastika, ki gre najmanjkrat v ponovno uporabo oz. recikliranje. Kljub temu pa je ta oblika plastike največkrat uporabljena za plastenke.

LDPE – polietilen z nizko gostoto (oznaka 4)

Ta vrsta plastike je poznana po tem, da vsebuje izredno malo toksinov in je relativno varna za uporabo. Ni ena izmed vrst, ki bi bila najpogosteje reciklirana, vsekakor pa naj ne bi spuščala nevarne snovi v vodo. LDPE tudi ni pogosta oblika, uporabljena za plastenke, ampak predvsem za živilske vrečke.

PP – polipropilen (oznaka 5)

PP plastika ima izjemno visoko odpornost proti visokim temperaturam, posledično pa je tudi ta vrsta ena izmed tako imenovanih 'dobrih plastik', ki jo lahko uporabljate brez skrbi.

PS – polistiren (oznaka 6)

V nasprotju s prejšnjo obliko plastike je polistiren (PS) nevarna oblika plastike, posebej za človeka. PS namreč v nasprotju s polipropilenom ni odporen na visoke temperature, zlahka se zlomi, še hitreje pa spušča toksine v samo okolje. Snovi, ki so v njem prisotne, lahko v človeškem telesu sprožijo glavobole, omotičnost in utrujenost. Te vrste plastike se ne uporablja pogosto v navadnih plastenkah, na primer za vodo, jo pa brez težav najdemo v kavnih lončkih, ki jih tako radi vzamemo za seboj in embalaži za hitro prehrano.

PC ali PLA – polikarbonat (oznaka 7)

Ta vrsta plastike ni namenjena ponovni uporabi, ni namenjena recikliranju, še manj pa je varna za uporabo! Izloča BPA-kemikalijo in v kombinaciji z drugimi toksini je bila za ljudi že dokazana korelacija z različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, rak na prsih pri ženskah in rak na prostati pri moških. Vsekakor se ta plastika ne uporablja za plastenke, najdemo pa jo v aparatih za vodo in celo v plastenkah za dojenčke!

Ekologi brez meja imajo na svoji spletni strani zapisane številne nasvete pri uporabi oblik plastike, s katero se srečujemo v našem vsakdanu:

Vsekakor enkratna uporaba tako imenovane 'nevarne plastike' za človeško telo verjetno ne bo povzročila bistvenih tveganj, vendar premalokrat pomislimo, da smo v stiku s plastiko skoraj vsak dan, v vseh vidikih življenja. Ne gre se namreč zgolj za plastične steklenice, ki jih kupimo na poti v službo, niti za plastičen pribor, ki ga enkrat ali dvakrat na leto uporabimo na piknikih. Gre za ponavljajoča dejanja, ki jih morda sami pri sebi ne vidimo in na dolgi rok sprožijo, da se toksini začnejo nabirati v našem telesu. Gre tudi za stopnjo zavedanja, kateri smo že priča, in premiku zavesti, da plastika zagotovo ni 'material prihodnosti', kot so včasih mislili. En človek vsekakor ne more rešiti planeta, kot velikokrat slišimo. Ni pa res, da sprememba pri vas ne bo vplivala na vse druge. Prevečkrat slišimo ljudi, ki rečejo, da ne bo pomagalo, če prenehajo uporabljati plastično slamico ali pa nehajo kupovati te plastenke. Pozabljamo, da se pri enem začne sprememba, nadaljuje pa se lahko v tako imenovanem 'efektu metulja'. In največkrat tudi se.