Da bi vsaj poskušali odgovoriti na to vprašanje, moramo najprej razjasniti nekatere značilnosti posameznega materiala.  

Kaj je plastika?

Plastika je proizvod na osnovi nafte, kar pomeni, da izvira iz fosilnih goriv, ki spadajo med neobnovljive vire energije in so velik dejavnik podnebnih sprememb. Izjema je bioplastika, pridobljena iz alg, koruze, sladkornega trsa ali druge poljščine, vendar pa tudi ta ni tako trajnostna, kot bi lahko sklepali.  

Za izdelavo plastike se surovo nafto ali zemeljski plin obdela in pretvori v monomere ogljikovodikov, kot sta etilen ali propilen. Ti monomeri so kemično povezani v dolge verige, imenovane polimeri. Glede na strukturo teh monomerov in polimerov pa ločimo različne vrste plastike.

Plastika ime nekaj ključnih prednosti

Plastika je z razlogom eden najbolj razširjenih materialov na svetu. Njena prednost je predvsem cena, ki je namreč precej nižja od cene stekla. Poleg tega so plastični izdelki lažji in manj občutljivi ter tako dosti bolj enostavni za transport.  

Ceno plastike plača naš planet Zemlja

Enormne količine plastike za seboj puščajo velik ogljični odtis. Onesnaženje našega zraka, vode in prsti s surovo nafto in toksini je pogost stranski produkt, ki nastane v postopku proizvodnje plastike. Po nekaterih podatkih naj bi 15 odstotkov onesnaženega zraka izhajalo ravno iz plastične industrije.    

Ne le proces proizvodnje, ekološki problem je tudi dolga razgradnja odsluženih plastičnih izdelkov

Plastika, ki jo odvržemo v gozd, morje, reko ali kamorkoli drugam, se začne razkrajati in tako se v okolje sproščajo ogromne količine mikroplastike. Krog se nadaljuje tako, da ta preide tudi v zemljo in se na koncu znajde celo v zelenjavi, ki jo uživamo.  

Reciklirati je mogoče samo določene vrste plastike

Plastika lahko na odlagališču razpada od 450 do 1000 let. Toda zanimivo je, da za razliko od stekla nekaterih vrst plastike ni mogoče reciklirati. Večina plastike, čeprav ima na izdelku odtisnjen znak za recikliranje, bo ob koncu dneva končala na odlagališču.  

V primerjavi s steklom je plastika tudi slabša za zdravje ljudi. Veliko plastike vsebuje BPA, kemikalijo, za katero je dobro znano, da moti naravno proizvodnjo hormonov.

Kakšne so torej okoljske prednosti in slabosti stekla?  

Kljub vsem negativnim vidikom plastične industrije pa zamenjava plastike s steklom ne bo rešila sveta. Proizvodnja stekla namreč zahteva veliko količino neobnovljivih naravnih virov.

Ko steklo pride na odlagališče, lahko traja do milijon let, da se razgradi

Steklo je narejeno iz točno določene vrste peska, ki je drugi najbolj izkoriščan vir na zemlji. Vsako leto ga porabimo več kot 50 milijard ton, njegove zaloge pa precej hitro kopnijo. Odstranjevanje peska iz naravnega okolja lahko tudi moti okoliški ekosistem in povzroča erozijo in poplave.  

Vendar je po drugi strani steklo mogoče brez izgube kakovosti končnega izdelka v celoti reciklirati znova in znova.  

Reciklirati je mogoče le očiščeno steklo.

Težava pri recikliranju stekla je kontaminacija hrane. Če so na vašem steklenem kozarcu na primer ostanki hrane ali pijače, ga ni mogoče reciklirati, zato v zabojnik za steklene odpadke vedno odlagamo le čisto steklo.  

Steklo ali plastika torej?

Steklo je mogoče reciklirati in v procesu proizvodnje oddaja manj strupenih toksinov, a je narejeno iz neobnovljivih virov, ki jih bo sčasoma zmanjkalo. Po drugi strani pa je plastika trpežna, poceni in zelo praktična za uporabo.  

Vendar pa plastika med proizvodnjo oddaja tudi strupene pline, kar lahko negativno vpliva na zdravje ljudi, živali in rastlin.  

Najboljša rešitev je torej nič odpadkov (ang. zero waste), zato se, če je le mogoče, izogibajte nakupu novih steklenih ali plastičnih izdelkov, če jih zares ne potrebujete.