Vse svete praznuje veliko ljudi po celem svetu. Številne tradicije so tako povezane z mislimi na pokojne bližnje, ki so ostali ujeti v vicah. S prižigom sveče naj bi jim osvetlili njihovo temo in trpljenje. V starih časih je bil to čas okoli zimskega sončnega obrata, ko so se po mišljenju ljudi mrtvi oziroma njihove duše v dolgih nočeh vračale na svet. Krščanstvo je malce spremenilo pogansko gledanje, in sicer je rajne prikazovalo kot duše v vicah, ki se morajo očistiti grehov, preden lahko vstopijo v nebesa. 

Ker se znova bliža 1. november, mnogi znova pozivajo k varčnemu prižiganju sveč, kajti Slovenci na leto prižgemo kar 16 milijonov nagrobnih sveč, od tega jih dve tretjini prižgemo 1. novembra. Vse te sveče na koncu postanejo odpadek. 

"Približuje se 1. november - dan spomina na mrtve, ko običajno prižgemo večje število sveč. Spremenimo svoje navade in letos prižgimo svečo manj. Predniki nam ne bodo zamerili, potomci pa nam bodo za to hvaležni," tako vsako leto naprošajo pri Komunali Slovenj Gradec. Po nekaterih ocenah smo Slovenci za Hrvati in Poljaki tretji največji porabniki nagrobnih sveč. "Pri nakupu sveče kot simbola spomina in spoštovanja do pokojnih pogosto niti ne razmišljamo o tem, da bo nakup ali del nakupa prej ali slej končal med odpadki," vsako leto opozarjajo na okoljskem ministrstvu in potrošnike pozivajo k trajnostnemu ravnanju. V preteklosti so se pojavljale velike težave zaradi kopičenja odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe, zato je bila z namenom reševanja te problematike sprejeta posebna uredba o odpadnih nagrobnih svečah.

"V Voki Snagi smo leta 2020 zbrali 105,48 ton odpadnih sveč, leta 2019 pa 122,40 ton. V Sloveniji so za ustrezno ravnanje z odpadnimi svečami odgovorni tisti, ki so sveče dali na trg - proizvajalci, uvozniki in trgovci. Enako kot druga komunalna podjetja tudi mi vse ločeno zbrane odpadne sveče predamo štirim družbam, ki so pooblaščene za nadaljnje ravnanje z odpadnimi svečami, torej njihov prevzem in predajo v predelavo oziroma recikliranje. Cilj predelave sveč je pridobitev sekundarnih surovin, kot so PVC in druge vrste plastike, kovine parafin, steklo ipd," so nam javili iz Voka Snaga.

"Na letni ravni v povprečju nastane 130 ton odpadnih nagrobnih sveč. Evidence samo za čas pred dnevom spomina ne vodimo," pa nam je zaupal mag. Robert Martinčič, direktor ljubljanskih Žal ob vprašanju, koliko odpadnih sveč ostane pri njih. Razložil nam je tudi, da se plastične in steklene odpadne nagrobne sveče odlagajo samo v namenski zabojnik za odpadne nagrobne sveče, te pa gredo nato v nadaljnjo predelavo. Če imate razgradljive oziroma kompostabilne odpadne sveče, se te odlagajo v zabojnik za razgradljive odpadke. 

"Tradicija prižiganja sveč v spomin pokojnikom je pri nas zelo prisotna, pri nakupu sveče pa pogosto ne razmišljamo o tem, da ta prej ali slej končala med odpadki. Glede na to, da da v Sloveniji izstopamo po številu kupljenih sveč, posledično povzročamo tudi velike količine odpadnih nagrobnih sveč. Te same po sebi niso nevaren odpadek, vendar njihovo skladiščenje in obdelava povzročata škodljive vplive na okolje," je še dodala Nina Sankovič, vodja odnosov z javnostmi pri Voki Snagi: "Namesto (pretiranega) kupovanja izdelkov s kratko življenjsko dobo, kar sveče vsekakor so, bi uporabnike spodbudili k bolj trajnostnemu ravnanju, torej izbiri alternative gorečim svečam oziroma izbiri drugačnega načina počastitve spomina na pokojne."

Tudi na Žalah se zavzemajo za alternativne vrste sveč, to so tudi sveče, izdelane iz lokalno zbranega odpadnega olja, ki imajo povratno stekleno embalažo, kot alternativo pa so omenili še unikatno ročno poslikane kamenčke in lesene svečke.

Tudi letos je na delu ekološko-humanitarna akcija Manj svečk za manj grobov: "Svečke na grobu so močan simbol spomina na naše najdražje in z akcijo ne želimo rušiti tradicije. Tega spomina pa ne smemo okrniti s pretiravanjem. Svoje pokojne nosimo v mislih in srcih vsak dan, s sodelovanjem v akciji Manj svečk za manj grobov pa naredimo še nekaj dobrega za tiste, ki nas najbolj potrebujejo," so zapisali pri dobrodelnem društvo Fundacija Svečka.

Alternative klasičnim svečam

Sveče iz okolju prijaznih in trajnostnih materialov - ko kupujete sveče se prepričajte, da ima čim manj odpadne embalaže, namesto plastičnega ohišja izberite steklenega, namesto parafenskih sveč pa poiščite sveče, ki so narejene iz čebeljega voska ali  odpadnega olja. Kaj pa sveče iz starih voščenk, ki jih otroci ne uporabljajo več?

Potrebujete stare voščenke, majhen kozarec za vlaganje, sojin vosek in stenj. Najprej odstranite nalepke iz barvic in jih razlomite na manjše kose, skupaj s sojinim voskom jih stopite v mikrovalovni pečici, v kozarček dajte stenj in vanj natočite tekočino iz voščenk in voska.

Kamenčki s svečkami

Vzemite si nekaj časa zase ali s svojimi malčki ali vnuki pojdite na sprehod in poiščite ploščate kamne - najlepši so ob potokih ali rekah, kjer je voda oblikovala kamne v lepe ploščate ovalne oblike. Na kamne nato narišite svečke, uporabite obstojne barve. Lepa alternativa je tudi lesena sveča, uporabite les, kot je breza.

Kaj pa, če bi popolnoma pozabili na sveče in bi na grob položili doma narejene venčke? Sprehodite se po jesenskem gozdu, kjer boste našli veliko uporabnega materiala, za ogrodje uporabite mlade prožne šibe, dodajte vejice smrečja in jesensko listje.