Povprečna temperatura ozračja vztrajno narašča, vzorci padavin se spreminjajo, talijo se ledeniki, dviguje pa se tudi gladina morja. To je le nekaj okoljskih sprememb, ki smo jim priča v zadnjem času. Ozračje se segreva predvsem zaradi povišanja koncentracij toplogrednih plinov, ki so v veliki meri posledica človeškega vpliva. Ljudje velikokrat rečemo, da zgolj en posameznik v svetu ne more narediti spremembe, ki je potrebna, mnogokrat pa pozabljamo, da prav vsak posameznik tvori del celotne družbe. Z naslednjimi, izredno majhnimi spremembami, ki jih lahko takoj vpeljemo v naš vsakdan, bi lahko naredili ogromno.

Zmanjšajmo vnos mesa in mesnih izdelkov

V javnosti se v zadnjem času pojavljajo burne razprave o vegetarijanstvu, veganstvu in podobnih načinih prehranjevanja. Različne stroke se med seboj ne morejo ali pa ne znajo uskladiti v skupnem mnenju, kaj je zdravo in kaj ni. Ne glede na to, v kaj verjamemo kot posamezniki, pa je resnica ta, da ne živimo več v časih, ko so ljudje jedli meso le ob redkih priložnostih, kupovali pa ga predvsem od kmetov. Poraba in uživanje mesnih izdelkov je v zadnjih desetletjih močno narasla. Industrijska predelava mesa, ki smo ji priča danes, nima le etično in moralno sporne plati, na katero opozarja vedno več posameznikov, ampak predstavlja grožnjo okolju in samemu planetu. Pri proizvodnji mesa se namreč porabi izredno veliko energije, in sicer za samo predelavo, prevoz živilske krme, ogrevanje in prezračevanje živalskih farm, same živali pa v okolje spuščajo toplogredne pline, ki močno vplivajo prav na segrevanje ozračja.

Razmislimo o alternativah za prevozna sredstva

Danes je avto postal družbeni simbol, hkrati pa simbol neodvisnosti. Za običajnega odraslega človeka avto predstavlja prevozno sredstvo, s katerim se vozi na delo, dopust in na izlete. Veliko posameznikov si danes življenja brez jeklenega konjička sploh več ne predstavlja. V Sloveniji je registriranih že več kot milijon in pol vozil, vsa vozila pa v naši državi proizvedejo 4,21 milijona ton CO2 na letni ravni. Izpusti CO2, dušikov oksid in ostali izpušni plini vplivajo na okolje in na naše zdravje. Alternative se kažejo v skupnih prevozih, ko se na delo odpravlja več posameznikov hkrati in si delijo stroške prevoza. Takšne alternative so zmagovalne za obe strani, saj so prihranjeni stroški posameznika in okolja.

Nadzorujmo porabo vode

Medtem ko je v Sloveniji pitna voda nekaj samoumevnega, drugod nimajo te sreče. Povprečni Slovenec med opravljanjem vsakodnevnih potreb porabi nekaj več kot 150 litrov vode na dan. Ne le, da pretirano porabljamo pitno vodno in neracionalno operiramo z njeno porabo, ne zavedamo se niti škode, ki jo vede ali nevede povzročamo. Majhne spremembe lahko uvedemo že pri samem tuširanju, umivanju zob in pomivanju posode. Voda naj nikoli ne teče v prazno.

Ugašajmo luči

Ločujmo odpadke

Od nekdaj že poslušamo, kako pomembno je ločevanje odpadkov. Večini ločevanje bioloških, plastičnih in mešanih odpadkov ne predstavlja večjih težav, vseeno pa obstajajo ljudje, ki jim je, kot radi tudi sami rečejo, popolnoma vseeno za ločeno zbiranje, ker lahko to namesto njih naredi nekdo drug. Takšna miselnost in mešanje odpadkov med sabo predstavlja veliko težavo okolju. Večina nerazgradljivih snovi pristane v oceanih, kasneje v morski hrani, na koncu pa, verjeli ali ne, v našem želodcu. Z ločevanjem odpadkov lahko poskrbimo, da nevarne snovi ne pristanejo v naravi, nerazgradljive snovi pa ostanejo na enem mestu. 

Omejimo uporabo plastičnih vrečk in plastike nasploh

Največjo grožnjo planetu predstavljajo plastične vrečke za enkratno uporabo in plastika nasploh. Plastika je postala naša sopotnica, brez nje pa si praktično ne znamo več predstavljati življenja. Z uporabo bombažnih vrečk, košar in nahrbtnikov bi lahko poskrbeli, da plastike, ki je praktično ne potrebujemo, ne bi bilo. Če bi ljudje poskrbeli za znižanje povpraševanja po plastičnih izdelkih, korporacijam ne bi preostalo drugega, kot da znižajo svojo proizvodnjo. Včasih so rešitve sila preproste.

Da ustvarimo navado, pravijo, da traja v povprečju 21 dni, preden ta postane samoumeven del našega vsakdana. Skoraj vsi ljudje imamo kakšno navado, ki na dnevni ravni uničuje naš planet. S preprostimi, zgoraj omenjenimi navadami bi lahko poskrbeli, da uničenja ne bi bilo.