Dominvrt.si
Kolesarka

Znana slovenka nam je zaupala, kam se najraje odpravi s kolesom

L.M.
10. 06. 2024 09.00
2

Zeleni prehod, okoli katerega v tem času potekajo številne razprave, vključuje tudi premagovanje izzivov na področju trajnostne mobilnosti. In le katero vozilo je bolj trajnostni kot kolo? Nizozemska nam je v tem oziru lahko vzgled, saj je ena izmed redkih držav, ki ima več koles kot prebivalcev. Kot poroča BBC v mestih kot so Utrecht,Amsterdam in Haag opravijo več kot 70 % vseh premikov s kolesi. Poglejmo, kako jim je v praksi uspelo uresničiti to, kar si želi večina mest in držav – ter kako daleč je Slovenija. O slednjem smo se pogovarjali tudi z znanim parom, ki vekrat kot v avtomobil, sede na kolo.

Zakaj je politika spodbujanja uporabe koles v mestih tako zelo pomembna?

Tisti, ki so avto že zamenjali za kolo – vsaj občasno, kadar je to mogoče, vedo, kako prijetna je lahko vožnja skozi mesto, ne da bi se morali ukvarjati z natrpanim javnim prevozom ali prometnimi zastoji na cesti. 

"Kdor nekaj časa živi v Ljubljani, hitro  ugotovi, da je kolo prevozno sredstvo številka ena, če želiš hitro prispeti na cilj kjerkoli v mestu, zato mi je zelo žal, da še vedno toliko ljudi raje v službo in po opravkih še vedno hodi z avtom ..."  sta za naš portal povedala Alja in Miha,  strastna popotnika in kolesarja, ki  utrinke s svojih potepanj redno delita na blogu At your pace. 

Politika spodbujanja uporabe koles v mestih je zelo pomembna.
Politika spodbujanja uporabe koles v mestih je zelo pomembna. FOTO: Shutterstock

To je gotovo tisto, na kar najprej pomislimo, ko razmišljamo o kolesih. Če avto in avtobus zamenjamo za kolo, s tem zaščitimo okolje, izboljšamo kakovost zraka in zmanjšamo škodo, ki jo avtomobili povzročajo v mestih. Seveda je kolesarjenje poleg tega, da pomaga zemlji in mestu, dobro tudi za lastno zdravje. Nenazadnje pa je kolo v natrpanih mestih veliko lažje parkirati in zavzame manj prostora kot avtomobil. 

Vlade po vsem svetu iz teh razlogov poskušajo zmanjšati emisije ogljika, na način, da uvajajo spodbude in ustrezno infrastrukturo, prijazno do kolesarjev. 

Nizozemska: Premik od koles do avtomobilov in spet nazaj h kolesom

Nizozemska ima dolgo zgodovino uporabe koles v transportne namene. Pred drugo svetovno vojno so se ljudje večinoma vozili s kolesi, toda v 50. in 60. letih 20. stoletja, ko je lastništvo avtomobilov močno naraslo, se je to spremenilo. Kot v mnogih državah v Evropi so postajale tudi tam ceste vse bolj obremenjene, kolesarji pa so bili potisnjeni ob rob. 

Povečanje števila avtomobilov je povzročilo velik porast smrtnih žrtev na cestah. Leta 1971 je zaradi motornih vozil umrlo več kot 3000 ljudi, od tega 450 otrok.

Kot odgovor se je oblikovalo družbeno gibanje, ki je zahtevalo varnejše poti za otroke na kolesih. Imenuje se 'Stop de Kindermoord' ali 'Ustavite otrokomor' in je dobilo ime po naslovu članka, ki ga je napisal tamkajšnji novinar Vic Langenhoff, ki je tudi sam izgubil otroka v prometni nesreči.  

 Če avto in avtobus zamenjamo za kolo, s tem zaščitimo okolje, izboljšamo kakovost zraka in zmanjšamo škodo, ki jo povzročajo v mestih.
Če avto in avtobus zamenjamo za kolo, s tem zaščitimo okolje, izboljšamo kakovost zraka in zmanjšamo škodo, ki jo povzročajo v mestih. FOTO: Dreamstime

Nizozemsko vero v zanesljivost avtomobilov je omajala tudi bližnjevzhodna naftna kriza leta 1973, ko so države proizvajalke nafte ustavile izvoz v ZDA in zahodno Evropo.

Ti dvojni pritiski so pomagali prepričati nizozemsko vlado, da je začela vlagati v izboljšano kolesarsko infrastrukturo, nizozemski urbanisti pa so začeli odstopati od politik gradnje cest, osredotočenih samo na avtomobile.

Varnost za kolesarje je pomembna

Ko govorimo o varnosti kolesarjev v cestnem prometu to ne pomeni le zmanjševanje tveganja za prometne nesreče, ampak tudi stresa in izpostavljenosti onesnaženju in hrupu.

Infrastruktura – vključno s kolesarsko – mora zagotavljati varnost tako kolesarjev kot drugih udeležencev v prometu. Da bi kolesarska infrastruktura upoštevala načelo varnostne zasnove mora omogočati čim bolj gladko in enakomerno vožnjo. 

Na ravni načrtovanja ulic morajo biti različne vrste vozil ločene z zagotavljanjem kolesarskih stez ali uporabo fizičnih ločil. Na ravni križišč se lahko uporabijo rešitve kot so predori in mostovi.

Z uporabo kolesa se izognemo čakanju v prometnem zastoju.
Z uporabo kolesa se izognemo čakanju v prometnem zastoju. FOTO: Shutterstock

Infrasturktura, ki spodbuja, da se na pot odpravimo s kolesom

Da bi bilo kolesarjenje varnejše in prijetnejše, so Nizozemci zgradili tudi obsežno mrežo kolesarskih poti.

Te so jasno označene, imajo gladke površine, ločene znake in luči za tiste na dveh kolesih ter dovolj široke, da omogočajo vzporedno kolesarjenje in prehitevanje.

Katera mesta se poleg Nizozemske še uvrščajo na seznam najbolj prijaznih do kolesarjev?

Kot pričakovano se po navedbah 'Global Bicycle Cities Index' najvišje uvršča nizozemsko mesto Utrecht, takoj za njim pa sta se znašla nemški Munster in belgijski Antwerp. Slovenija oz. Ljubljana je po tej statistiki zasedla 43. mesto, kar nas uvršča nekje na sredino. Med 90 mesti, ki so se odločile za sodelovanje v tej raziskavi se je najslabše uvrstilo mesto Lagos v Nigeriji. 

Alja in Miha sta nam zaupala tudi svoj pogled na urejenost kolesarskih poti  pri nas: "Zelo mi je všeč trend, da številni kraji po Sloveniji gradijo kolesarske poti in pri tem vodijo kolesarje stran od prometnic, bližje naravi in lepim točkam, ki jih pri nas ne manjka. Pri tem so tudi zelo domiselni in gradijo steze skozi tunele, soteske, preko mostov in podobno, kar naredi vožnjo še bolj zanimivo. Edino, kar bi si še lahko želela je, da ne bi izhajali le iz želje privabiti čim več turistov, pač pa tudi, kako bi tudi domačinom omogočili varno kolesarjenje po opravkih in v službo ter glavne kraje povezali s hitrimi kolesarskimi cestami, kot to poznajo marsikje v tujini. Kolesarjenje ne bi smelo biti zgolj za vikend in dopust, pač pa najboljša izbira za vsak dan, ker s tem vsi pridobimo"

Slovenca, ki sta svoj dom zamenjala za življenje v kombiju
Preberi še
Slovenca, ki sta svoj dom zamenjala za življenje v kombiju

 

Alja in Miha sta navdušena popotnika in kolesarja.
Alja in Miha sta navdušena popotnika in kolesarja. FOTO: osebni arhiv

Po drugi strani pa vidita na področju mestnega kolesarjenja v Ljubljani še prostor za izboljšave: " ...Vem pa tudi, da infrastruktura in prometna kultura v mestu še zdaleč niso idealni, kar tudi botruje k temu. Skozi leta se stanje počasi izboljšuje, je pa še vedno nekaj slepih peg, kjer kolesarske steze ne obstajajo ali so v zelo slabem stanju in odrinjene na najslabši del vozišča, namesto da bi se kolesarjem dajalo prednost, širše pasove in bolj jasno razmejitev, s čimer bi se več ljudi na kolesih počutilo varne in bi posledično raje izbrali kolo, kot avtomobil. Osebno me precej razjezijo tudi pešci, ki nepozorno zajadrajo na kolesarsko stezo, vozniki, ki ti presekajo pot, brez da bi preverili, ali je prosta, pa motoristi, ki se vozijo po kolesarskih stezah namesto po cesti. Še vedno pa sem mnenja, da je stanje vsako leto boljše in vsak dan znova, če le ne dežuje preveč, izberem kolo za svoje prevozno sredstvo!"

In kam se Alja in Miha v prostem času najraje odpravita na izlet s kolesom?

"Oba rada na kolesu raziskujeva in odkrivava nove kraje, Slovenija pa je polna prelepih točk, tako da nama je vedno in povsod lepo – redko se vračava v iste kraje dlje časa. Za sproščeno kolesarjenje po neprometnih cestah, ne pretežkim terenom in večinoma lepim vremenom, morava priporočati Dolenjsko! Najlepši razgledi so seveda na Gorenjskem, ker zadnje čase najraje kolesariva po makadamu, pa je postala najina najljubša destinacija tudi Notranjska, kjer so makadamske ceste ene najboljših na svetu." nam je še zaupala Alja. 

V okviru POP Zelenega tedna smo v naši medijski hiši vsak dan posvetili eni od okoljskih tem. V ponedeljek smo začeli s trajnostno mobilnostjo, torek smo obarvali z recikliranjem, sredo s prehransko varnostjo in ohranjanjem narave, četrtek smo posvetili zeleni energiji, petek biološki raznovrstnosti, v soboto je v ospredju voda, teden pa bomo zaključili z dobrimi praksami.
Zeleni teden na POP TV
Zeleni teden na POP TV FOTO: POP TV
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2024, Dominvrt.si, Vse pravice pridržane Verzija: 702