Ladja s tem sistemom je iz pristanišča v San Franciscu odplula v začetku septembra, pri čemer so jo najprej testirali na območju približno 350 navtičnih milj zahodno od ameriške obale. Nato se je odpravila proti plavajočemu otoku plastičnih odpadkov, imenovanem tudi velika pacifiška zaplata odpadkov, ki je približno 1300 navtičnih milj zahodno od obale, kamor je zdaj prispela. V sredo so jo tudi uspešno namestili, piše na spletni strani organizacije.

Otok odpadkov se razteza že na 1,6 milijona kvadratnih kilometrih in se še povečuje. Znanstveniki so ugotovili, da je v oceanskem smetišču več kot 1800 milijard kosov plastike, ki ogrožajo življenje v morju.

Presega že skupno površino Francije, Nemčije in Španije ter je tako še večji, kot so znanstveniki domnevali doslej, obenem pa se to "smetišče" zelo hitro povečuje, ugotavlja spomladi objavljena študija v znanstveni reviji Scientific Reports.

Sistem je sestavljen iz dveh 600 metrov dolgih plastičnih cevi, napolnjenih z zrakom, iz katerih naredijo polkrog. Pod cevmi je ponjava, ki sega 3 metre globoko. S ponjavo polovijo smeti in jih odvedejo na obalo. 

Na Tihi ocean so poslali prvega od skupno petih sistemov projekta The Ocean Cleanup. Za projekt so sicer nizozemski izumitelji, ki stojijo za projektom, preko platforme za množično financiranje zbrali 250 milijonov evrov sredstev. 

Po navedbah Tech Insiderja na svetu vsako leto proizvedemo toliko odpadkov, da bi iz njih lahko zgradili 50 Keopsovih piramid. To je okoli 350 milijonov ton odpadkov, kakršni so ovitki najrazličnejših živil, oblačila in drugi kosi plastike. Okoli 8 milijonov ton odpadkov pristane v oceanih vsako leto in ti tvorijo velike plavajoče otoke plastičnih odpadkov. Če bi želeli vsakega pobrati, bi morali pobrati kar 1.800 milijard koščkov, ki skupno tehtajo 80.000 ton, kar predstavlja težo treh Kipov svobode. Samo za hiter vpogled: plastična vrečka se razkraja okoli 20 let, aluminijasta pločevinka 200 let, plastenka 450 let in plastična ribiška mreža 600 let.