Voda je dolgo časa veljala za nekaj samoumevnega. Glede na lego in naravo naše dežele pomanjkanje vode ni bilo ravno nekaj, kar bi poznali. Da je ta pritekla iz pipe v steni, pa je bil za velik del Slovenije kar standard. Tudi kvaliteta vode je bila večinoma zelo dobra. Se je pa z razvojem povečala potreba po vodi in hkrati kvaliteta zmanjšala.
Vodo smo veselo uporabljali za pranje avta in zalivanje vrta, brez slabe vesti, marsikdo si je celo omislil bazen. Na srečo se kažejo znaki, da smo se končno pričeli zavedati, da zaloge pač niso neomejene in da je voda privilegij. Marsikdo je to ugotovil že na potovanju v druge države, veliko ljudem pa je dalo misliti poletje 2022 ter suša in požari, ki jih je prineslo.
Zavedanje pomena varčevanja z vodo v zadnjem času narašča.
Torej, začeli smo se zavedati, kako pomembna je čista voda in da je ne moremo trositi kar vprek. Posledično je marsikdo pričel premlevati, kaj lahko stori glede tega na osebni ravni. Dobro, ne mečimo si peska v oči. Veliko jih ni pomislilo na to z namenom skrbi za naravo, pač pa zato, da bi kak evro prihranili (o tem, koliko se dejansko s tem prihrani, v nadaljevanju članka). In resnici na ljubo, dokler gresta ti dve stvari z roko v roki, me to tudi ne moti.
Poznamo več vrst zbiralnikov vode.
Zbiranje deževnice je najbolj praktičen način, da kaj ukrenemo na tem področju. Padavinska voda je brezplačna, in ko zapusti oblak, je čista, saj je to evaporirana voda. Nečistoče pa pobere na poti do tal (prah, pelod, smog, na dež pa se vežejo tudi plini v zraku). Padavinsko vodo zbiramo tako, da dež, ki pade na streho in po navadi preko žlebov odteče v odtok, speljemo v zbiralnik vode. Poznamo več vrst zbiralnikov. Delimo jih po načinu vgradnje (prostostoječi ali podzemni zbiralniki) ali materialu (beton ali plastični). Prostostoječe uporabljamo, kadar imamo dovolj prostora za postavitev, potrebujemo manjše zaloge vode (če voda predolgo stoji na svetlobi, se razvijejo alge in bakterije), ki so namenjene predvsem zalivanju vrta, in nas ne moti videz zbiralnika. Betonske pa, kadar potrebujemo večjo povozno odpornost (nad cisterno bodo težja vozila) ali pa obstaja možnost dviga podtalne vode. Tako bomo v nadaljevanju govorili o zbiralnikih, ki so za hiše najbolj praktični, razen v primeru, če imate nad zbiralnikom parkiran električni HUMMER ali pa vas podtalnica redno zaliva.
Plastični podzemni zbiralniki vode.
Zbiralniki iz umetne mase so običajno iz polietilena (PE ali HDPE). Polietilen je sicer občutljiv na res visoke temperature in UV žarke. Glede na to, da je zbiralnik vkopan v zemljo, kjer je konstantna temperatura, 8–12 stopinj Celzija, in v temi, je zbiralnik popolnoma varen za shranjevanje vode. Zbiralniki vode so uliti iz enega samega kosa in je vodotesnost odlična. So lahki in relativno enostavni za vgradnjo.
Pred namestitvijo zbiralnika se opravi izkop luknje (15 stopinjski naklon, 1 m večji od zbiralnika), v dno se nato nasuje pesek, poravna in strojno utrdi. Zbiralnik mora biti tudi dovolj globoko, da se prepreči zmrzovanje vode (vsaj 0,5 m). Sledi namestitev zbiralnika in priključnih cevi (odvod in dovod), nato pa postopno zasutje in hkratno polnjenje zbiralnika z vodo.
Najbolj smiselna uporaba takšne vode je za zalivanje vrta, pranje avta, spiranje WC-ja in pranje perila. Voda je za razliko od vodovodne mehka, kar se pozna pri pranju perila in avtomobila, saj ni težav z vodnim kamnom oz. belimi madeži kapljic, ko se posušijo. Prav tako pa ne vsebuje klora in kovin, za kar vam bo hvaležno zelenje okoli hiše.
Za kakovostno deževnico pa je potrebnih nekaj korakov:
1. Pred vhod v zbiralnik se namesti mehanski filter, ki ločuje listje in grobe delce pred vstopom v zbiralnik.
2. Grobo prečiščeno deževnico je potrebno umiriti in dovajati v dno zbiralnika. S tem se fini delci, ki jih filter na vhodu ne odstrani, usedejo na dno. Sveža voda in kisik, ki pride z njo, pa preprečita razvoj anaerobnih bakterij.
3. Fini delci, lažji od vode (kot npr. cvetni prah), priplavajo na površje vodne gladine zbiralnika. Z namestitvijo pretočnega sifona se ti lažji delci s pretokom odstranijo.
4. Na koncu je potrebno poskrbeti še za plavajoči odjem vode (10–20 cm pod površjem). S tem se zagotovi najboljše mesto za odjem vode.
Pri uporabi vode v hiši je potrebno poskrbeti tudi za vzporedni vodovodni sistem. Za črpanje vode iz zbiralnika je potrebno namestiti še črpalko za črpanje vode s krmiljenjem za avtomatski preklop vode na vodovodni sistem, v primeru, da deževnice zmanjka, in filter finih delcev na vstopu vode v objekt. Oba pa se namestita v hiši za lažjo dostopnost in vzdrževanje.
Koliko deževnice potrebuje 4-članska družina?
Dimenzije zbiralnikov so različne. Za povprečno štiričlansko družino, ki bo vodo potrebovala za zalivanje vrta, splakovanje WC-ja in pranje perila, je velikost cisterne cca. 5.000–6.000 litrov, če boste prali avto, raje še malo več. Velikost je odvisna tudi od količine padavin na vaši lokaciji in velikosti strehe, zato se o tem posvetujte pri proizvajalcu zbiralnika.
Začetna investicija se povrne v približno 13 letih.
Ali se nam strošek investicije skozi čas povrne? Znesek nakupa in vgradnje podzemnega rezervoarja z vso potrebno opremo znaša nekje med 2.000–4.000 €. Po podatkih statističnega urada vsak prebivalec Slovenije porabi cca. 59 m3 vode na leto Voda (stat.si), kar znese pri štiričlanski družini 236 m3 na leto. Z zbiralnikom lahko prihranimo nekje do 50 odstotkov pitne vode, kar pomeni do 118 m3 (optimistično). Cena m3 vode z vsemi prispevki za odvajanje in čiščenje komunalnih ter padavinskih voda znaša 1,6 €/m3 Aktualni ceniki | JP VOKA SNAGA, kar znese 189 evrov na leto. Če vzamemo, da nas strošek vgradnje zbiralnika z vso opremo in napeljavo stane cca. 2.500 evrov, se nam investicija povrne v 13+ letih, in to seveda, če ni sušnih obdobij.
Z zbiralnikom torej definitivno prihranite vodo. Deževnica je boljša za vrtnine in pranje perila in imate dober občutek, ker ne uporabljate pitne vode za spiranje iztrebkov (kar je čisti nesmisel), se pa naložba ne povrne ravno kmalu. Kaj naj rečem, odločitev je na vas.
