Po navedbah avtorjev na spletnem portalu primerjam.si je izračun, s katerim pridemo do najcenejšega načina ogrevanja, pravzaprav preprost. Potrebujemo le podatek o strošku ogrevanja in ceni, ki jo plačamo ob vgradnji ogrevalnega sistema. Prej ko se nam investicija poplača, bolj smiselna in upravičena je zamenjava obstoječega načina ogrevanja.  

Izračun je narejen po trenutno veljavnih cenah za ogrevanja na drva, pelete, zemeljski plin, kurilno olje in toplotno črpalko. Ob tem velja še opomba, da je pri izračunu zanemarjeno dejstvo, da ogrevalni sistem s časom izgublja na učinkovitosti, kar pomeni, da se stroški na letni ravni nekoliko povečujejo. Poleg tega pa cene peči, toplotnih črpalk, montaže in drugih stroškov, ki nastanejo ob menjavi ogrevalnega sistema, med ponudniki rahlo variirajo.  

Ogrevanje na drva je razmeroma poceni, a je z njimi veliko dela

Ogrevanje na drva je, sploh če živite na podeželju in imate na voljo dovolj prostora za skladiščenje, precej optimalna izbira. Na letni ravni boste za drva odšteli približno 700 evrov. Kljub relativno nizki ceni pa drva niso primerna izbira za vse domove. Poleg tega, da kurjenje na drva zahteva veliko dela in fizične moči, pa so emisije in trdi delci, ki jih ob tem spuščamo v zrak, škodljivi za okolje, pa čeprav gre načeloma za obnovljiv vir energije.  

Prednosti: cena, dostopnost, obnovljiv vir energije, lahko jih pripravimo sami, subvencija Eko sklada

Slabosti: z ogrevanjem na drva je veliko dela, zamudno, potreben je prostor za shranjevanje drv, obremenilno za okolje

Mesečni strošek drv (5 najhladnejših mesecev): 140 €

Letni strošek drv: 700 €

Skupni strošek v 10 letih (investicija + letni strošek energenta): 10.500 €

Toplotna črpalka zahteva visoko začetno investicijo, ki pa se kmalu povrne

Toplotna črpalka je eden izmed novejših načinov ogrevalnih sistemov, in ker gre za čist, učinkovit in okolju prijazen sistem, ki je hkrati enostaven za uporabo, postaja vedno bolj pogosta izbira v novogradnjah.  

Deluje po obratnem principu kot hladilnik ali klimatska naprava, in sicer tako, da toploto črpa iz zraka ter jo nato dovaja v prostor. Obstajajo tudi toplotne črpalke, ki toploto namesto iz zraka pridobivajo iz podtalnice ali pa iz zemlje.  

Kot so ugotovili na portalu primerjam.si je, ogrevanje s toplotno črpalko najbolj ekonomično in hkrati najbolj ekološko. Toplotna črpalka bo po njihovih izračunih zdržala 25 let, medtem ko imajo peči na drva, plin ali olje življenjsko dobo približno 10 let.  

Začetni vložek je sicer nekoliko višji kot pri ostalih načinih ogrevanja, odvisen pa je tudi od tega, za kateri tip toplotne črpalke se odločite. Za večino domov je najprimernejša toplotna črpalka zrak-voda. Ta zahteva tudi najmanj začetnega vložka.

Prednosti: ekonomičnost, okolju prijazen obnovljiv vir energije, preprosto za uporabo, ni potrebno skladiščiti energenta, omogočajo hlajenje poleti, subvencija Eko sklada

Slabosti: visoka začetna investicija, slabši učinek in glasnost pri nizkih zimskih temperaturah

Mesečni strošek elektrike (pavšalni obračun električne energije): 88 €

Letni strošek elektrike: 1040 €

Skupni strošek v 10 letih (investicija + letni strošek energenta): 16.900 €

Peleti so v primerjavi z drvmi bolj ekološka izbira

Tako peč na drva kot peč na pelete proizvajata prijetno toploto, ki ogreje vaš dom, vendar so slednji bolj ekološka izbira, s katero manj obremenjujemo okolje. Gre namreč za biomaso, ki je predelana iz ostankov lesa, v samem postopku peletiranja pa je ta obdelan tako, da zagotavlja kar največji izkoristek in s tem manj škodljivih izpustov v zrak. Zaradi učinkovitega izgorevanja so izpušni plini peletov čistejši. Veljajo za okolju prijazen, sodoben in cenovno ugoden energent za ogrevanje bivalnih prostorov ter sanitarne vode.

Peleti trenutno predstavljajo najdražji način ogrevanja, vendar pa ob tem za marsikoga morda ne bo zanemarljivo dejstvo, da predstavlja namestitev ogrevalnega sistema razmeroma nizek strošek.  

Prednost peletov je v tem, da nam v primerjavi s pečjo na drva za ohranjanje konstantne toplote ni potrebno ves čas nalagati drv v peč. Peč na pelete deluje takrat, ko je zalogovnik poln goriva oziroma peletov, temperaturo pa enostavno nadzorujemo s pomočjo termostata.

Tudi pri shranjevanju in prenašanju drv in peletov je nekaj razlik. Drva običajno skladiščimo zunaj, pokrita ali nepokrita, medtem ko za shranjevanje peletov potrebujemo suh prostor, kot je garaža, lopa ali drug prostor v hiši.  

Prednosti: avtomatizirano ogrevanje, recikliran vir ogrevanja, nadzor nad dovajanjem kuriva, subvencija Eko sklada

Slabosti: potrebujete velik prostor za skladiščenje, peleti so občutljivi na vlago, odvisnost od dobaviteljev

Mesečni strošek peletov (5 najhladnejših mesecev): 480 €

Letni strošek peletov: 2400 €

Skupni strošek v 10 letih (investicija + letni strošek energenta): 27.500 €

Ogrevanje na plin najmanj onesnažuje okolje, vendar za to plačamo visoko ceno

Cena, ki jo plačamo, če želimo pri ogrevanju delovati v smeri čim večje okoljske ozaveščenosti, je precej visoka. Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo, z najmanjšimi emisijami ogljikovega dioksida, a z visokim izkoristkom ogrevanja.  

Kot navaja spletni portal primerjam.si, je sicer cena zemeljskega plina v zadnjem obdobju nekoliko upadla, medtem ko utekočinjen naftni plin še vedno ostaja daleč najdražji energent. Poleg visokih stroškov je za marsikoga problem tudi skladiščenje. Za shranjevanje namreč potrebujemo ustrezno veliko cisterno, ki jo postavimo zunaj objekta.  

Prednosti: relativno čist vir energije, dober izkoristek

Slabosti: drag energent, odvisnost od uvoza in geopolitičnih razmer, ni subvencije

Mesečni strošek zemeljskega plina (5 najhladnejših mesecev): 420 €

Letni strošek zemeljskega plina: 2100 €

Skupni strošek v 10 letih (investicija + letni strošek energenta): 24.000 €