Zamenjava za fosilna goriva
Kako bi bilo mogoče izkoriščati lesno in drugo biomaso, se je začelo bolj raziskovati, ko je postalo zelo jasno, da so fosilna goriva (premog, nafta in zemeljski plin) omejena in jih na določeni točki ne bomo več imeli na voljo. Vse bolj nas je kot družbo začelo motiti tudi njihovo onesnaževanje. Res izločajo toploto, ki jo lahko uporabimo za ogrevanje, a tudi pline, ki škodijo.
Drevesa so po drugi strani obnovljiv vir energije. Kar posekamo, lahko zamenjamo s pogozdovanjem. Seveda je treba paziti na pravo razmerje prvega in drugega.
A v primeru lesne biomase je novica celo boljša. Ne le, da je obnovljiv vir energije; Ni nam treba sekati celih dreves samo, da bi jo pridelali. Lahko se proizvede iz ostankov lesa, ki bi obstajali, pa če bi si kot družba želeli izkoriščati lesno biomaso kot gorivo ali ne.
Iz ostankov lesa
Lesno biomaso je mogoče pridelati iz odpadkov, ki nastanejo ob sami skrbi za gozdove. Da ti ne postanejo pregosti, se jih redči oziroma se vsa drevesa praviloma obrezuje (tudi v urbanih okoljih). Te ostanke, ki bi v vsakem primeru obstajali, se lahko nato uporabi za pridelavo lesne biomase.
Za povrh je mogoče porabiti lesne odpadke, ki nastanejo, ko se les predeluje v drugih industrijah (denimo v pohištveni). Uporabiti je mogoče ostružke, skobljance, oblance, celo žagovino ...
Iz tega je mogoče izdelati proizvode za ogrevanje, kot so peleti, briketi ali sekanci. Kot pove ime slednjega, gre za nasekane koščke lesa, ki jih enostavno iz drobnega lesa izdela aparatura. Peleti in briketi pa so stisnjeni ostanki lesa, slednji so večji in lahko so dokaj različnih oblik (kot tudi vidite na dveh fotografijah). Za stiskanje ni uporabljeno nobeno lepilo. Za izdelavo takšnega lesnega goriva ni treba vložiti veliko truda in lahko se uporabijo ostanki oziroma les slabše kakovosti.
Za zasebne hiše se običajno uporabljajo peleti in briketi, sekanci pa za večje prostore. Res je treba imeti tudi nekaj shrambe za te vire energije.
Bolj čist vir energije
Nekateri bodo rekli – toda saj se tudi pri kurjenju lesa sprošča ogljikov dioksid, ki ga tako kritiziramo pri fosilnih gorivih. Kar dela lesno biomaso bolj čist vir energije, je, da samo pogozdovanje nato povzroči, da drevesa (oziroma vse rastline) ta ogljikov dioksid porabijo za svojo fotosintezo. Tako je les na koncu ogljično nevtralen. Prav tako v ozračje spušča manj dušikovih in žveplovih emisij.
Ogljikov dioksid se dejansko v ozračje sprošča, če ostanki lesa, ki nastanejo zaradi redčenja in obrezovanja, nekje trohnijo. Zakaj torej tega lesa ne bi porabili za gorivo? Ali tistega slabše kakovosti? Pa tudi odpadkov, ki nastanejo v predelavi boljšega lesa ...
Seveda so se drva stoletja uporabljala za kurivo. Toda dandanes prej omenjeni proizvodi omogočajo lažjo uporabo lesa v te namene, predvsem pa porabo tega, kar bi sicer zavrgli oziroma bi strohnelo.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV