Kaj pomeni kondenzacija in kako nastane? 

Kondenzacija nastane takrat, ko topel in vlažen zrak pride v stik s hladno površino in se nato na njej ohlaja. S prostim očesom to zaznamo kot zgoščene kapljice vode, ki se naberejo na okenskem steklu. Ta pojav imenujemo kondenzacija. Ko govorimo o kondenzaciji v zgradbi, jo najprej opazimo na steklu, in sicer zaradi tega, ker je v primerjavi z zidovi in drugimi obodnimi konstrukcijskimi elementi to najbolj hladno. Tudi ko pozimi okno odpremo, na steklu hitro opazimo drobne kapljice vode, ki se pojavijo zaradi stika toplega zraka iz notranjosti in mrzlega stekla. A steklo se rosi tudi pri zaprtem oknu. V hladnih delih leta, ko je razlika med zunanjo temperaturo in temperaturo v prostoru znatno višja kot v drugih letnih časih, pogosto nastane kondenzacija. V starejših ali slabo izoliranih objektih, v katerih je večja zračna vlažnost, pa je ta pojav še toliko bolj pogost. Prostori, v katerih kondenzacijo najprej zaznamo, so tisti, kjer s svojimi dejavnostmi na temperaturo in relativno vlažnost zraka vpliva tudi človek (zaradi različnih opravil proizvede več toplega in vlažnega zraka). To so kuhinja, kjer temperatura niha predvsem zaradi kuhanja in peke. Kopalnica, kjer kondenzacija nastane predvsem zaradi rabe vode v higienske namene ali delovanje pralnega stroja, ter spalnica, ki je načelno ne segrevamo enako pogosto kot dnevne prostore in se ponoči zaradi naše prisotnosti ozračje bolj segreva. 

Ukrepi 

Učinkovito zračenje

V prvi vrsti temperaturo med zunanjim in notranjim delom stavbnega ovoja izenačujemo z rednim zračenjem. V prostoru tako poskrbimo za izmenjavo zraka in omogočimo, da topel in vlažen zrak, ki se kopiči znotraj, zamenja hladnejši in bolj suh zunanji zrak. Optimalno prezračevanje prostorov lahko zagotovimo tudi z učinkovitim prezračevalnim sistemom, ki bo poskrbel za ugodno zračno klimo v prostoru. 

Dvig sobne temperature 

Kondenzacijo lahko zmanjšamo tudi z dvigom sobne temperature. Tako poskrbimo, da se hladne steklene površne, ki so v stiku z zunanjostjo najbolj dovzetne za temperaturne spremembe, segrejejo na temperaturo rosišča, s tem pa preprečimo kondenziranje vodne pare. To posledično za nas lahko predstavlja tudi udarec po žepu zaradi povečanega ogrevanja oziroma porabe energije. 

Ustrezna okna

Kar zadeva izbiro oken, je možnosti na trgu ogromno in prav toliko je odgovorov, ko zastavimo vprašanje, katera so najboljša in najbolj učinkovita. Pri novih energetsko varčnih oknih iz PVC-materialov, ki imajo to lastnost, da izredno dobro tesnijo, je redno zračenje še kako pomembno. V nasprotju z lesenimi okenskimi okvirji, ki zaradi sestave (les je naraven material) prepuščajo nekaj več zraka. Kondenz se lahko pojavi tudi na aluminijastih oknih (aluminij je namreč dobro toplotno prevoden material), kjer toplotne mostove zmanjšamo tudi z izolativnimi distančniki. Tako poskrbimo, da se bodo okvirji in stekla manj rosili. 

Ustrezna izbira zunanjega sloja 

Za ustrezno zaščito pred udorom vlage lahko poskrbimo z namestitvijo parne ovire ali parne zapore. Govorimo o tankem sloju folije iz PVC, polietilena ali aluminija, ki ima visoko difuzijsko upornost vodne pare. Z montažo znižamo ali popolnoma preprečimo vstopanje vlage v prostor skozi konstrukcijo samega objekta, vgradimo pa jo na notranjo (toplejšo) stran konstrukcije.

Ustrezna dolgoročna rešitev za preprečevanje nastajanja in kopičenja vlage je tudi ustrezen fasadni sistem z dodanim zračnim slojem. Ta (po navadi 4 cm debel sloj) omogoča boljši pretok zraka in prehajanje vodne pare, zmanjšuje navlaževanje konstrukcijskih materialov in preprečuje nastanek plesni. Tudi ta se namreč lahko pojavi v stavbah, ki so pretirano zračno vlažne, in ne samo da zmanjšuje kakovost bivanja, temveč tudi resno ogroža naše zdravje.