Starejši upokojenci lahko po eni strani živijo izrazito skromno, ker so v to prisiljeni zaradi majhnih dohodkov, pa tudi potrebe postanejo manjše zaradi zmanjšane aktivnosti, mobilnosti ali preprostejšega življenja. Manj uporabljajo avto ali vožnjo opustijo, morda več uporabljajo javna prevozna sredstva ali se več zadržujejo doma.

Po drugi strani pa imamo mlajše upokojence, ki so še izrazito aktivni in nekateri tudi boljše materialno preskrbljeni. Pri vseh pa ostaja vprašanje, kako ekonomično je dejansko življenje v starejšem stanovanju ali hiši, poleg dejstva, da mnogo starejših, ki ostanejo sami ali v dvoje, živi v prevelikih stanovanjih in hišah. Ogrevanje vse prevelike površine je izrazito potratno, kar se hitro vidi na računu za ogrevanje. Ogrevanje le nekaterih prostorov zaradi varčevanja pomeni, da so drugi prostori izrazito hladni in učinkovitost gretja ne more biti dosežena. Eni prostori so izrazito hladni, drugi topli, prihaja do kondenza. Dogaja se tudi, da starejši centralne kurjave skoraj ne prižigajo, ampak kurijo le štedilnik ali peč na drva. Obenem pa je vsekakor kakovost bivanja slaba, če se moramo iz tople dnevne sobe odpraviti v mrzlo kopalnico in ledeno spalnico.

Obenem so težava dotrajani in zastareli sistemi ogrevanja, neizolirane hiše, stara okna, stari gospodinjski aparati, ki so veliki porabniki energije, dogrevanje s potratnimi ogrevali, kot so infra pečke, kaloriferji ali celo stare termoakumulacijske peči. Odgovorna skrb za stanovanje je tudi skrb za vzdrževanje, torej popravila, posodabljanje in prilagajanje stavbe, stanovanja in aparatov ter opreme v njej. Vzdrževanje in popravila so lahko draga, in tega se mnogi zavedajo, da se lahko zgodi, da na starost morda ne bodo zmogli menjati strešne kritine ali izvesti nujnih popravil.

Če bi želeli poskrbeti za energetsko prenovo stare hiše, je to precejšen strošek, kljub možnosti, ko določene občine občasno subvencionirajo menjavo določenih delov stavbe ali energetskega sistema. Tudi Eko sklad je ena od rešitve na podoben način. Vendar mora biti lastnik dobro obveščen in aktivno vključen v te spremembe, sredstva mora založiti, česar pa starejše osebe same morda ne znajo, ne zmorejo, se ne spoznajo ali nimajo moči in volje, da bi to storile. Če jim pri tem lahko kdo pomaga, je cilj lahko lažje dosegljiv, a je dejansko vprašanje smiselnosti takega finančnega vložka. Verjetno je bolj smiselno razmišljanje o drugačnih ali prilagojenih oblikah za izboljšanje življenja na starost. To so lahko sobivanje prijateljev, več parov in podobno, kjer se morda lahko delijo tudi stroški in skrb za vzdrževanje. Vendar pri nas strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to tematiko na sociološkem in drugih področjih opažajo, da morda nekatere oblike sobivanja, ki so zaživele v tujini, pri nas še vedno naletijo na odpor, ker se starostniki močno oklepajo lastnine, oziroma stanovanja ali hiše.

Poskrbimo še za malenkosti, ki sicer lahko občutno pomagajo zmanjšati porabo elektrike in stroškov za ogrevanje. Z menjavo štedilnika za indukcijskega varčnejše porabljamo elektriko pri pripravi hrane. Novejši pralni in pomivalni stroj porablja manj vode in elektrike od zastarelih. Če stroji delajo ponoči, ko je cenejši tok in likamo ob vikendih, prihranimo kar precej energije. Ne puščajmo v vtičnicah raznih polnilcev in aparatov, če jih takrat ne potrebujemo. Tudi kadar so ugasnjeni, porabljajo nekaj elektrike. Veliki porabniki elektrike so tudi grelniki vode. Če živimo sami, je morda smiselno namestiti manjšega, ga vklapljati le po potrebi, ob temeljitejši energetski prenovi pa se gretje uredi centralno. Poskrbimo, da tudi s pitno vodo ne bomo ravnali potratno. Tuširanje namesto kopanja v kopalni kadi in zalivanje z deževnico sta že dva načina za prihranek.

V branje priporočamo še: