Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah je bila julija na letni ravni za 60 odstotkov manjša, v hidroelektrarnah za šest odstotkov manjša in v jedrski elektrarni za odstotek manjša.

Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledila tudi manjša poraba goriv. Skupna poraba goriv je bila tako julija za 45 odstotkov manjša kot julija lani.

Oskrba z energenti se je na mesečni ravni povečala, razen z ekstralahkim kurilnim oljem in zemeljskim plinom – upadla je za 21 oz. 10 odstotkov.

Oskrba z rjavim premogom in lignitom se je povečala za 27 odstotkov, s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 25 odstotkov, z utekočinjenim naftnim plinom za 18 odstotkov, s koksom za 13 odstotkov, z drugimi naftnimi proizvodi za 11 odstotkov in z dizelskim gorivom za sedem odstotkov.

V primerjavi z julijem lani pa se je oskrba z rjavim premogom in lignitom zmanjšala za 49 odstotkov, z utekočinjenim naftnim plinom za 12 odstotkov, z zemeljskim plinom za šest odstotkov, s črnim premogom in antracitom za štiri odstotke in s koksom za tri odstotke.

Slovenija je julija uvozila 659 GWh in izvozila 675 GWh električne energije. Glede na julij lani se je uvoz povečal za devet odstotkov, izvoz pa je upadel za 29 odstotkov.