Po izgradnji magistralnega plinovoda je zemeljski plin postopoma nadomestil mestni plin, in sicer deloma leta 1978 v Ljubljani in Mariboru, v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pa še v Celju, so sporočili iz Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina.

V Ljubljani so z zemeljskim plinom najprej oskrbeli Koseze, Dravlje in Vič, kasneje pa še preostala območja. "Uvajanje zemeljskega plina je potekalo postopoma, ne glede na to pa leto 1978 štejemo za začetek distribucije oziroma široke potrošnje zemeljskega plina v Sloveniji," je pojasnil direktor združenja Urban Odar. 

Leta 2017 je zemeljski plin po deležu porabe prehitel kurilno olje in bil za lesnimi gorivi drugi najpomembnejši energent za ogrevanje gospodinjstev v Sloveniji.

Skupno število odjemalcev zemeljskega plina danes presega 133.000, med njimi pa je več kot 119.000 gospodinjskih uporabnikov. Največjo urno porabo oziroma moč odjema zemeljskega plina so izmerili 28. februarja letos, in sicer v višini 1658 megavatov. Podatek velja za vse odjemalce, takrat priključene na distribucijsko omrežje. Za primerjavo – moč šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je 600 megavatov.

Danes večino zemeljskega plina porabimo za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, kuho in tehnologijo. Manjši delež ga porabimo v kogeneracijah za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije ter v prometu.

V prihodnje je za kogeneracijo in promet predviden povečan odjem zemeljskega plina, v plinovodno omrežje pa bodo predvidoma po letu 2030 postopoma dodajali obnovljiv metan. Skupaj z učinkovitimi plinskimi tehnologijami (plinska toplotna črpalka in kogeneracije) bodo plinovodna omrežja tudi v bodoče eden najpomembnejših načinov oskrbe z energijo, so še dodali v združenju.